Človeški vidiki ob prehodu na popolno e-poslovanje države

3
Ob prehodu na družbo, ki bo poslovala popolnoma elektronsko, je pomemben pogoj tudi popolno elektronsko poslovanje z državo. V tem drugem prispevku si bomo podrobneje pogledali človeške vidike ob prehodu na popolno e-poslovanje države. V prvem prispevku smo si sicer ogledali infrastrukturne vidike. Če se vsi zavedamo, da so infrastrukturni vidiki zelo pomembni, dostikrat pozabljamo, da so pomembni tudi človeški vidiki, lahko bi jim rekli tudi mehki dejavniki.

Medijsko opismenjevanje

V prvem prispevku smo se seznanili s tem, da je problem znanje ali nepotreba po sodobnih tehnologijah. Pomemben podatek so bili tudi stroški za dostop ali za opremo.

Kako pridobiti znanje in kako približati nove tehnologije ljudem? Del potrebnega znanja ljudje lahko pridobijo sami. Vsega ni možno. Kako lahko uporabnikom pomaga država? Rešitev je medijsko opismenjevanje. Kje narediti opismenjevanje? Najbolj osnovno izobraževanje se lahko izvaja v šolah. In seveda v samih družinah, ko imajo otroci največ časa.

Pomemben moment je tudi promocija tehnike in IKT, to je možno že v osnovni šoli. Kaj pa problem cene dostopa? Ceno je možno spustiti z močno konkurenco. Kaj pa ceno opreme? V nekaterih primerih bi bila na mestu pomoč države, npr. sofinanciranje računalniške opreme za družine z več otroki.

Segment starejših

Dodaten problem pri opismenjevanju so starejši in odrinjeni. Evropska komisija je leto 2011 razglasila za evropsko leto prostovoljstva, leto 2012 pa za leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Tudi to je dobra priložnost, da se IKT tehnologije približajo starejšim.

Za Slovenijo je to še bolj aktualno. V Sloveniji je po podatkih Eurostata za leto 2009 skoraj 90 odstotkov prebivalcev, starejših od 65 let, ki niso še nikoli uporabili računalnika oziroma interneta, kar je precej nad povprečjem Evropske unije.

Tudi tu je rešitev medijsko opismenjevanje. Eden takšnih primerov je teden e-opismenjevanja, ki je letos oktobra potekalo v knjižnicah, šolah in drugih javnih ustanovah.

Uporabnikom prijazno poslovanje

Storitve, ki so posledica e-poslovanja, morajo biti usmerjene v nas uporabnike in ne v tehnologijo. To pomeni, da morajo biti aplikacije in rešitve za uporabnike preproste in prijazne.

Spomnim se, kakšni so bili problemi pri vrednotenju nepremičnin preko računalnika. Ter kakšni so bili problemi pri oddaji pobude za referendum v primeru Družinskega zakonika. Uporabniška izkušnja je bila slaba. Še več. Večinoma je samo osebam, ki so se s tem ukvarjale že kdaj prej, pobudo za referendum uspelo oddati tudi elektronsko.

Korak naprej za rešitev tega problema lahko naredijo samo tisti, ki naročajo in vodijo takšne projekte.

Nezaupanje

Zelo velik problem pri ljudeh je nezaupanje za delo preko interneta. Podatki kažejo, da je internetni nakup že kdaj opravilo 39% oseb v starosti od 10 do 74 let, kar je za 6 odstotnih točk več kot v enakem obdobju lanskega leta. Samo v 1. četrtletju leta 2011 je po internetu naročilo ali kupilo blago 20% oseb, to je za 3 odstotne točke več kot v 1. četrtletju 2010.

V Sloveniji je leta 2009 na spletu prodajalo ali kupovalo blago 24% oseb, kar je za 13 odstotnih točk manj od povprečja EU-27.  Je pa stanje v Sloveniji in tudi EU precej slabše kot v ZDA.

To obenem pomeni, da tudi ni kulture, da je e-poslovanje možno in da je to korak naprej. Kako zagotoviti zaupanje? Tu je na mestu vloga države, še bolje EU, da s primernimi ukrepi, ki se tičejo poslovanja,  ljudem zagotovi varno poslovanje, ter to na ustrezen način tudi pokaže.

Kaj pridobimo?

Problemov na poti do popolnega e-poslovanja je veliko. Vendar, cilj Agende do leta 2015 je videti uresničljiv. Čeprav kdo misli, da so takšni plani proč vržen denar, odvečni prihodki za določene lobije ali birokratska poteza, temu ni tako. Pridobili bomo vsi.

Uspešni rezultati bodo prinesli nove koristi. Odpirajo se možnosti za nova delovna mesta, saj so ocene s strani Evropske komisije, da so za vsako izgubljeno delovno mesto ustvarjena 2.6 nova delovna mesta v primeru vlaganjanja v IKT.

Pridobimo tudi pri strošku za e-upravo. Takšen primer je Danska, ki je uvedla e-upravo in zadržala le majhno število uradnih ur za državljane, ki nimajo e-povezav, zato je lahko prodala veliko večino poslovnih stavb in tako bistveno pocenila upravo.

Pridobili bomo v končni fazi tudi uporabniki, ki bomo od doma lahko urejali vse, kar je potrebno urejati z državo.

Foto: Digitalna Agenda za Evropo

Dodatna povezava: Infrastrukturni vidiki ob prehodu na popolno e-poslovanje države

3 KOMENTARJI

Comments are closed.