27. 4. 2016. Ljubljana, Rožna dolina, Vidmarjeva vila (na njej nemška zastava, pred njo spomenik OF).
Zazrem se v spomenik in spoznam, da mi laže. Laže o datumu, laže o vsebini, laže o imenu. Ko je Plečnik dobil ukaz za izdelavo spomenika (v totalitarni družbi je namreč tudi prošnja ukaz), je vanj bistroumno vgradil subliminalno sporočilo. Uspelo mi ga je razvozlati! Zgradil je megalomanski pisoar, ki predstavlja mojstrsko zlitje manipuliranja, sprevračanja resnice in reinterpretacij. Neinteligentnim partijcem je Arhitekt pojasnil, da ta »stenski vodnjak« in curki simbolizirajo »življenjsko moč slovenskega naroda.« No, življenjska moč je skupaj z vodnimi curki že davno usahnila, smrdljiva kloaka pa je ostala. Slovenska »Cloaca Maxima«.
Kje je zgodovinska resnica? »Vsegliharji« so prepričani, da ima vsak svojo, »spravaši« bi jo iskali nekje na sredini, lenuhi pa se o tem sploh ne sprašujejo. Kdor bi jo želel najti, bi jo zaman iskal v režimskih časopisih, leksikonih in učbenikih. Najdemo jo lahko predvsem v arhivih (od leta 2014 sicer omejeno dostopne in precej prečiščene), virih, pričevanjih preživelih, nerežimskih publikacijah z nizko naklado. Na zanimive drobce resnice naletimo včasih čisto naključno. Prejšnji teden sem v ljubljanski knjižnici kupil odpisano knjigo Eliten und Nationwerdung (Elite in narodovanje), v kateri najdemo zapis vodstva nemške obveščevalne službe (Reichsicherheitshauptamt) iz leta 1941, ki navaja kot glavna nasprotnika nacizma v Jugoslaviji škofa Rožmana in Stepinca!!! Zgodovinska maturitetna pola izpred nekaj let pa od dijaka na vprašanje o Rožmanu pričakuje zapis, da je kolaboriral z okupatorji! 1 točka na maturi.
Cloaca Maxima!
Še 1 točko na maturi pa dijak dobi, če za revolucionarni tabor zapiše, da so bili l. 1941 za takojšnji odpor zoper okupatorja. Kdor pozna vire, ve, da so z okupatorjem takrat tesno sodelovali. Tudi po 22. 6. 1941 so se glede vseh ključnih zadev uskladili z okupatorji (blejski sporazum z nacisti o nenapadanju iz 1942 in podoben sporazum na Primorskem l. 1944). Vse to in še mnogo več je dokumentirano! Ampak večine mladih to ne zanima, ker je odporništvo, četudi z napačnimi razlogi, »cool«. Množica hoče kruha in iger, hoče upor, hoče praznovati, tekati okoli ljubljanske žice in jesti golaž v Dražgošah!
Cloaca Maxima!
Prav. Naj se praznovanje začne. Ampak Vidmarjeva vila ni pravi kraj za slavje! Kje pa najdemo prave upornike? V TIGR-u, Slovenski legiji, vaških stražah, Peterlinovem krogu … Omenjene formacije so vodile razumno odporništvo, ne brezglavega »dražgoškega«. Odporniško gibanje, ki ima cilj: zaščititi Slovence pred okupatorjevim in totalitarnim terorjem. Takšen odpor je zagovarjala tudi britanska vlada. Med vojno je Angležem na Rokavskih otokih priporočala prijateljsko sodelovanje z nemškim okupatorjem, prepovedala odpor in celo odsvetovala pisanje pro-britanskih grafitov po zidovih!!! Njihov cilj je bil: zaščititi Angleže pred okupatorjevim terorjem. Slovenski partizani in VOS pa z nerazumnimi provokacijami, ki jih svetuje Moša Pijade na zasedanju AVNOJ-a v Bihaću l. 1942, povzročijo točo okupatorjevih represalij zoper civilno prebivalstvo, ki ostane brez imetja in odide v gozd. Od tam pa v partizane, ali pa v jame.
Cloaca Maxima!
Za konec še primer pravega domačega odporništva. Zgodil se je v vasi Kompolje v Dobrepoljski dolini. Spomladi 1942 so prišli v dolino partizani. Prirejali so mitinge, ropali kmete, omejevali gibanje, likvidirali po spiskih … Zaradi partizanskih provokacij so pričeli vas obstreljevati še Italijani. Situacija je bila nevzdržna, zato so vzele stvari v svoje roke ženske. V jutranji megli so se izmuznile iz vasi in šle k italijanskemu poveljniku s prošnjo, naj prenehajo obstreljevati njihove hiše. Ženska intervencija pa ni bila v skladu s partizansko strategijo, zato so ženske ob vrnitvi prijeli in hoteli dve odpeljati. Sledil je spontan odpor moških, ki so z vilami, sekirami in kosami pregnali »pogumne« partizane. To je bil najbolj herojski upor v dobrepoljski dolini. Ko so se ženske zavzele za svoje domove, moški pa za svoje ženske in rod. Herojski je bil, ker je bil spontan in nepreračunljiv in kot tak bi si edini v dolini zaslužil spomenik.
Da smo sposobni pristnega odpora se je izkazalo tudi ob slovenski osamosvojitvi. Zrežirano in preračunljivo odporništvo, ki si ga je leta 1941 privoščila KPS, pa je narodno izdajstvo. In zločin. In Plečnik je to vedel!
