Vse kaže, da nas politiki ne zmorejo usmerjati na čistino slovenske zavesti in resnične demokracije, na vrsti smo mi, civilna iniciativa. Prerasti moramo sedanje neugledne družbene razmere, treba se bo potruditi.
V zadnji majniški številki Družine je s. Emanuela Žerdin zapisala misel: »Zdaj je čas moj narod,« da uredimo svojo hišo in da se med nami »spet udomači veselje«. Dobrodošla in lepa misel. Ob vseh nesrečah, ki smo jih kot narod doživljali, letos z epidemijo covida-19 in v medsebojnem političnem obrekovanju ob njej še dodatno, je potreba po boljši urejenosti, tako na osebni kakor na družbeni ravni, nujna.
Nekoč so znali poskrbeti za boljše odnose
Marsikdo o vsem tem tudi javno piše in govori, a neugledno stanje ostaja. Upravičeno se sprašujemo, kako naprej. Starejši ljudje, kamor se s svojimi devetdesetimi leti prištevam, še pomnimo, kako so nas, otroke, v domačem okolju, v šolah in v cerkvi učili, da so nedelje in prazniki Gospodovi dnevi, da se moramo nanje vedno pripraviti: urediti sebe, svoje domove in okolico, polepšala naj bi se celotna vas. S tem ko smo bili v cerkvi pri sv. maši, v njej častili Stvarnika nebes in zemlje, smo se hkrati tudi sami počutili počaščene, dvignjene nad vsakdanjost in se veselili dneva. Iz tega so se razvijali boljši medsebojni odnosi, najprej v domači hiši, potem pa še z drugimi ljudmi blizu in daleč. V cerkvah smo spoznavali urejenost prostora, poslušali in se učili lepega petja, poslušali svoj materni jezik, in to dolga stoletja.
Upoštevanje reda krepi veselje do življenja
Z vsem tem so naši predniki ustvarjali svojo kulturo, iz katere živimo še danes, kar je bilo posebej pomembno v času epidemije, ko smo se držali osnovnega zdravstvenega reda, spoštovali drug drugega in s tem pripomogli, da se je pogubna bolezen ustavila. Pravo nasprotje onim sodržavljanom, ki so se v času predpisov za javno obnašanje in za varovanje zdravja pred pogubno okužbo s koronavirusom demonstrativno in v prevelikih skupinah zbirali in s tem vse spravljali v veliko nevarnost.
V takšnih kriznih razmerah, ki smo jih imeli in so še prisotne, smo vsi odvisni drug od drugega in od osnovnega družbenega reda, natančneje: od veselja do življenja. Vesel sem, da sem med tistimi, ki so se osnovnega reda držali.
»Resnica vas bo osvobodila,« je rekel že Jezus Kristus
Medsebojno spoštovanje in sporazumevanje med ljudmi, tudi tistimi z različnimi političnimi nazori, je za urejeno bivanje nujno potrebno. Naše, slovenske razmere so glede medsebojnega sporazumevanja in sodelovanja dokaj težavne; niti zdaj se ne izboljšujejo. Modri in dobronamerni ljudje se sprašujejo, zakaj je tako, in iščejo izhod.
Nekje je že bilo napisano, da je treba najprej poiskati in priznati resnico o času in dogodkih v polpretekli zgodovini, kajti tam se je rodilo zlo, ki ga moramo sedaj prenašati.
Ustvarjalni zgodovinarji in družboslovci so marsikaj že ugotovili in postavili na prava mesta. Seveda, treba je ta dela prebirati in se pred resnico pokloniti.
Marsikaj se dogaja, a je premalo povezano
Menim, da bi se med nami, pri ljudeh dobre volje, morala spet prebuditi odprta in korajžna civilna iniciativa. Sicer ni čisto zamrla. Društvo katoliških izobražencev, Društvo katoliških pedagogov, Društvo katoliških poslovnežev, Društvo katoliških zdravnikov in druga še delujejo in prirejajo občasna predavanja; pomembni so tudi zavodi, kakršen je Socialna akademija, ki je v svojem krogu nadvse aktivna. V okviru Cerkve deluje več različnih združenj in gibanj, kakor npr. Marijino delo, Katoliška karizmatična prenova, Neokatehumenska pot in še kaj. V večjih mestih se dogaja še to in ono.
Vse lepo in prav, a širokega civilnega gibanja, ki bi delovalo aktivno, redno in v okviru celotne dobro misleče demokratične družbe, ni. A prav to močno pogrešamo.
Nekdo naj resnično prebudi Slovenijo
Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo z osrednjimi prireditvami v športni dvorani na Otočcu in s podružničnimi prireditvami po vsej Sloveniji se je pred leti s svojimi prireditvami preselila v Škofove zavode v Šentvidu in s tem izgubila nacionalno raven. Ko se sedaj omenjena civilna iniciativa trudi, da bi svojo dejavnost oživila, bi kazalo zaorati na široko, zares vsenarodno s temu ustrezno vsebino.
Predlagam široko zasnovano prireditev, katere naslov bi zajel skupne interese, kakor: Kaj nam je dopovedoval Justin Stanovnik. Kot mislec je v reviji Zaveza vsa tri desetletja, odkar smo samostojni, objavljal besedila, ki bi jih kazalo znova in dobro premisliti ter iz njih črpati družbene korake za izhod iz družbene in politične zavoženosti.
K temu so potrebne še verodostojne misli o tem, kako in kdo bi nas lahko usmerjal na čistino slovenske zavesti in resnične demokracije. Stvar ni preprosta, a je nujna. Vsekakor moramo prerasti sedanje neugledne družbene razmere, treba se bo potruditi. Vse kaže, da politiki ničesar takšnega ne zmorejo narediti, na vrsti smo mi, civilna iniciativa.
