Civilna družba med svobodo in denarjem

28
422

državni zbor parlament civilna iniciativa družina otroci hvalezenOrganizacije t.i. civilne družbe imajo v demokratični družbi izjemno pomembno vlogo. Za mediji bi jih lahko šteli kot peto vejo oblasti.

Za civilno družbo je izjemnega pomena, da so v državi spoštovana določila konvencije o človekovih pravicah, ki se nanašajo na svobodo združevanja, svobodo javnega zbiranja, svobodo sodelovanja v javnih zadevah, svobodo govora in še nekaterih. Brez spoštovanja teh osnovnih svoboščin ali če hočete temeljnih demokratičnih pravic svobodno in neodvisno delovanje civilne družbe ni možno. Deklarativno se “demokratična” država hvali, kako te svoboščine in pravice spoštuje, dejansko pa seveda ni čisto tako.

Najprej uvaja kar nekaj birokratskih mehanizmov, s katerimi svobodno delovanje civilne družbe vsaj otežuje, če že ne omogoča. Tukaj imam v mislih registracijske postopke, dolžnost imetja transakcijskega računa za vsako, tudi najmanjše društvo, oddajanje letnih finančnih poročil in bilanc za vsako, tudi najmanjše društvo. Vse to seveda predstavlja določene, sploh ne majhne stroške na letni ravni, ki znašajo vsaj 200 – 300 EUR na leto. Prav tako država omejuje z določenimi mehanizmi svobodo javnega zbiranja z zahtevami po prijavi, zbiranju vseh mogočih dovoljenj, ki jih dostikrat sama potem noče dati, do finančnih stroškov za razne takse ipd. Te zaviralne mehanizme država utemeljuje s potrebo po urejenosti ter zagotavljanju javnega reda in miru, s čemer se je seveda do neke mere mogoče strinjati, čeprav se strinjamo, da pomenijo tudi oviranje svoboščin oz. pravic.

To so seveda birokratske ovire, ki pa jih povprečno organizirana civilna družba, brez večjih težav premosti.

Bistveno večji problem vdora države v civilnodružbo je sistem selektivnega državnega financiranja. Tukaj pa lahko rečemo, da gre za tako velike anomalije, da težko sploh še govorimo o neodvisnosti in svobodi civilne družbe. Med organizacije civilne družbe seveda sodijo tudi gasilci, lovci, ribiči, humanitarne organizacije ipd., ki imajo zaradi zagotavljanja javnega interesa status posebnega pomena in s tem seveda tudi državno financiranje. O teh organizacijah tukaj ne govorim in njihovega financiranja ne problematiziram.

V Sloveniji država in občine financirajo celo vrsto organizacij civilne družbe. Financiranje je na podlagi zagotavljanja sredstev za letno delovanje, kakor tudi projektno. S tem seveda ne bi bilo nič narobe, če bi od države vse organizacije dobile denar za letno delovanje in financiranje njihovih projektov. Seveda ni tako. Veliko večino denarja od države in občin dobi sorazmerno majhen del civilne družbe. Največ ga dobijo tiste organizacije, ki so državi in občinam všeč, naj si bo zaradi političnih in svetovnonazorskih stališč ali čisto osebnih zvez.

Selektivno državno financiranje je problem z več zornih kotov.

1. Selektivno financiranje le določenih organizacij pomeni diskriminacijo vseh ostalih, ki državnega denarja ne dobijo in hkrati uvaja neenakopraven položaj med njimi. Sam sem zborovski pevec. Npr. predstavljajte si pevski zbor, ki dobi veliko državnega denarja in zbor, ki ga ne more nikoli dobiti. Ali bosta imela enake možnosti za pripravo na tekmovanje, ali bosta imela enake možnosti za reklamo njihovih koncertov itn.? Gotovo ne. Se pravi velik problem državnega in občinskega selektivnega financiranja organizacij civilne družbe je, da tako financiranje uničuje zdravo konkurenco in delovanj “trga” med njimi.

2. Selektivno financiranje civilne družbe je način usmerjanja, nadzora in ustrahovanja civilnne družbe. To seveda s svobodo civilne družbe nima nobene zveze. Organizacija civilne družbe je svobodna ali pa je le nek podaljšek države ali občine z elementi civilnodružbenega videza.
– Usmerjanje delovanja civilne družbe: Če država razpiše projekt z določenimi vsebinami, ki se njej zdijo pomembne, civilnodružbene organizacije prevzamejo zgolj vlogo izvajalca državnih politik. V tem primeru bi se morale kot take tudi predstavljati, kot državni podaljšek. To da država oblikuje vsebine delovanja civilne družbe je z vidika svobodne in neodvisne civilne družbe nevzdržno.
– Nadzor delovanja civilne družbe: Civilno družbena organizacija s tem ko pridobi državni denar hkrati preide pod državni nadzor, saj mora o vsem svojem delovanju poročati in polagati račune državi ali občini, česar gotovo ni treba početi nekomu, ki je svoboden in neodvisen. Sprejemanje tega nadzora je kapitulacija civilne družbe kot avtonomne, svobodne in neodvisne. Poleg tega ta nadzor pomeni tudi stalen pritisk in možnost uničenja organizacije. Kaj če delamo kaj narobe? In kdo kdaj kaj ne naredi narobe? Inšpekcije znajo biti neizprosne posebej, če je za to »višji« interes. Predstavljajte si, kaj se zgodi, če si od države dobil nekaj denarja, ga zapravil, potem ga moraš pa za nekaj let nazaj vrniti z obrestmi vred zaradi manjše ali pa zgolj navidezne napake, ki jo ugotovi nadzor.
– Ustrahovanje civilne družbe: Če država ali občina določeni organizaciji civilne družbe da denar, se taka organizacija seveda na ta denar navadi in svoje delovanje prilagaja temu, da ta denar pač ima. Vsebina delovanja pa sčasoma prilagodi temu, kar misli, da je državi oz. občini všeč. Oz. se izogiba delati stvari za katere misli, da državi ali občini niso všeč. Strah pred izgubo tega denarja uvaja samocenzuro pri mnogih organizacijah. Organizacije sčasoma lahko več ne delujejo svobodno in v skladu s tem, kar naj bi delale glede na svoje poslanstvo, ampak čedalje bolj z mislijo na to, kakšen vpliv ima lahko njihovo “svobodno” delovanje na državne finančne vire. (To je seveda manjši problem pri tistih organizacijah, ki so blizu aktualni oblasti.)

Selektivno državno financiranje organizacij civilne družbe je v Sloveniji torej vzpostavilo razmere, da težko govorimo o svobodni in neodvisni civilni družbi kot taki oz. o tistem njenem delu, ki se financira iz javnih virov.

Da organizacija civilne družbe pri nas finančno dobro shaja ni toliko pomembno kaj in kako kvalitetno zagotavlja interese za svoje člane in kakšen ugled ima v javnosti, ampak je najbolj pomembno, da je všeč uradnikom po ministrstvih in občinah oz. da se jim za začetek vsaj ne zameri. Zdaj mi pa povejte, kakšna svobodna, neodvisna in ustvarjalna civilna družba je to, če so ključen njihov naslovnik uradniki po ministrstvih in občinah?!. To je slaba civilna družba, prej bi jo lahko imenovali do uradnikov lakajska civilna družba. Ta sistem je proizvedel tudi organizacije civilne družbe, ki so velemojstri za sesanje proračunskega denarja, pa za njih malokdo ve, kaj delajo, še manj se čuti učinek njihovega delovanja. Njihova glavna »civilnodružbena dejavnost in je sesanje proračunskega denarja in njegovo zapravljanje.

Za zares svobodno in neodvisno civilno družbo v Sloveniji so zato potrebne korenite spremembe financiranja. Za okoli 100 mio EUR je potrebno ukiniti posredniško vlogo države pri financiranju civilne družbe ter omogočiti, da bodo državljanke in državljani sami namenili toliko denarja organizacijam civilne družbe, ki jih podpirajo in se jim zdi njihovo delovanje pomembno in potrebno. S tem se civilni družbi ne bo več treba udinjati politiki in uradnikom, ampak se bo usmerila tja kamor mora biti usmerjena – k ljudem. Šele ko se bo civilna družba vrnila tja, kjer je njeno mesto, med ljudi, bo lahko svobodno in neodvisno izvajala svoje aktivnosti, zaradi katerih se je ustanovila. V tem smislu je nujno potrebno omogočiti ljudem, da okoli 15% dohodnine, ki gre v državni proračun, lahko sami namenijo organizacijam civilne družbe. Sedanjega 0,5% je tako malo, da se večini s tem sploh ne ljubi ukvarjati, kljub temu, da bi tudi teh 0,5% mnoge organizacije še kako rabile. Upam, da bo do te možnosti čimprej prišlo, saj bo to pomembno ne le za razvoj civilne družbe in dvig njene kvalitete, ampak družbe in države kot celote.

28 KOMENTARJI

  1. Zelo me veseli, da je končno tudi Aleš Primc napisal to kar jaz poudarjam že nekaj časa. Slovenija je ena redkih držav, ki je ukinila davčna olajšave. Civilna družba, ki jo financira politika služi politiki. O vlogi civilne družbe bi morali odločati državljani s svojimi donacijami, kot je to drugod po Evropi, tako tudi aktivno krojijo družbo. 2/3 donacije posameznika gre v davčno olajšavo in 1/3 prispeva država. Če neka organizacija nima podpore pri ljudeh naj nebi bila upravičena do proračunskih sredstev. To bi zelo hitro presejalo prvo civilno družbo od vladnih lakajev. Brez tega ukrepa ni prave civilne družbe.

    • “Civilna družba, ki jo financira politika služi politiki.”

      Trdim, da je že skrajni čas, da zapišemo točno: “Civilna družba, ki jo financira oblast, služi oblasti. In pri nas imajo oblast ljudje kontinuitete.” Skrajni čas, če ni že prepozno.

  2. Je civilna družba, ki jo financira država, res civilna družba?

    Ali pa je podaljšek ene ali druge politike?

    • rx170: “Ali pa je podaljšek ene ali druge politike?”
      ==================

      Od vsega v tej državi je najbolj uničujoče vsegliharstvo. Potem, ko ima slovenska politična levica v svojih rokah vse (udbovske) gospodarske mreže, ki jih izdatno ščiti celo preko parlamentarnega glasovalnega valjarja in celo cel javni sektor, poleg medijev, se vedno najdejo taki vsegliharski mešalci megle.

      Katero t.i. civilno družbo financira npr. NSI in SDS?

  3. Ja v redu Aleš, se strinjam s predlogom. Pri opisu stanja pa dodajam, da je stvar bolj perverzna, ko oblastni funkcionarji Bojan Kontič in Andreja Katič ustanovijo civilno inicativo za saščito svojih – mafijskih interesov. On je bil tedaj in je še župan, ona pa načelnica občinske uprave v Velenju. Tega ni nikjer na svetu, da oblast ustanovi civilno družbeno organizacijo, mediji pa tega še opazijo ne. To je bilo ob vprašanju trase 3 razvojne osi Šentrupert Velenje.

  4. “Za zares svobodno in neodvisno civilno družbo v Sloveniji so zato potrebne korenite spremembe financiranja.”

    Ne, ker tega ni mogoče storiti. Država ni malha denarja brez dna, zato je normalno, da bo nekdo vedno izvisel in drugič, politiko financiranja pač normalno vodi vsakokratno izvoljena oblast, ki po definiciji stvari družbo usmerja in oblikuje v skladu s svojimi političnimi prepričanji in cilji. Tako da je utopično in celo nelegitimno pričakovati, da bo oblast pri tem ravnala povsem nepristransko.

    Rešitev je drugje in sicer v tem, da se preprosto zmanjša vloga države in poveča vloga zasebne pobude oz. zasebnega financiranja. Kaj to pomeni? Ja, preprosto, namesto da država obdavčuje in potem s tem denarjem financira te razne oblike civilno družbenega udejstvovanja, naj pač te davke preprosto ukine in vsakemu posamezniku ali pa pravnemu subjektu omogoča, da ta denar nameni, če pač to želi, nekemu društvu ali kakorkoli že. Skratka, potrebna je celovita socialno ekonomska reforma, ker kot je že eden od kometnarjev poudaril, problem je ravno v tem, da si je nemogoče predstavljati neko res svobodno in neodvisno civilno družbo, če jo pa podpira država.

    Država naj kvečjemu podpira tiste iniciative, ki so znotraj družbe povsem marginizirane, ki torej nimajo možnosti, da bi se na tak ali drugačen način financirale preko zasebnih virov. Gre torej za ukrep pozitivne diskriminacije.

    Ker problem je ravno v tem, da si vsak zadeve predstavlja takole: aha, dajmo si izmislit neko društvo, npr. društvo za opazovanje glist, denar pa naj da država. To ne pelje nikamor.

    Predlog Primca tudi ni dober, ker bi dejansko vodil v stanje vladavine večine nad manjšino. S tem bi država preprosto postala servis večine, manjšinske skupine bi pa bile popolnoma izključene iz državne podpore, ker ne bi predstavljale dovolj kritične mase. Skratka, ni primerno, da država sili nekoga plačevati prispevke za nekaj, kar ga ne zanima, če nekdo hoče svoj denar namenjat za karkoli že, naj to počne brez prisile države.

    Skratka, rešitev je v tem, da se država popolnoma umakne iz sfere civilne družbe in ustvari socialno in ekonomsko okolje, znotraj katerega se bojo lahko različne civilne iniciative financirale in delovale brez pomoči države, seveda z nekaj redkimi izjemami, ki dejansko objektivno predstavljajo nek javni interes.

    • jesus: ““Za zares svobodno in neodvisno civilno družbo v Sloveniji so zato potrebne korenite spremembe financiranja.”

      Ne, ker tega ni mogoče storiti.”
      ========================

      Je mogoče in to zelo enostavne: Za to se ne sme trošiti proračunskega denarja davkoplačevalcev.

      • Ampak! Za nekatere je to nesprejemljiva rešitev! Kajne gospod, ki imate obvezno ime oziroma gospod s provokativnim imenom?

          • A si domišjate, da je bil tisto komentar in ne protisloven idiotizem?:

            jesus: “Ne, ker tega ni mogoče storiti. … Skratka, rešitev je v tem, …”
            ================

          • Za funkcionalno nepismene osebke zagotovo. 🙂

            Če bi bil funkcionalno pismen, potem bi iz konteksta Primčevega teksta in posledično mojega komentarja uspel razumeti, da ko pravim, da tega ni mogoče storiti to velja za predpostavko, da zagovarjamo sistem državnega financiranja, kar tudi Primc zagovarja in čemer Primc govori in v tem kontekstu državenga financiranjo to dejansko ni mogoče. 🙂

            Ko pa pravim, “rešitev je v tem,…” pa govorim o popolnem umiku države iz področja financiranja civilne sfere (razen redkih izjem).

            Ampak nekateri ste popolni analfabeti, ko gre za vsebinsko razumevanje teksta. Tipični črkobralci, ki dejansko niso sposobni teksta razumeti v globino, ampak jim je vse “ravno”. 🙂

          • Se opraščam, če moji komentarji niso prilagojeni za funkcionalno nepismene. 🙂

            Tako da ti priporočam, da jih bodisi preskočiš, ali pa si poiščeš pomoč nekoga.

          • No, saj imaš še kakšno protislovje.

            Drugo protislovje imaš pa tule:

            jesus: “da se država POPOLNOMA umakne iz sfere civilne družbe … seveda z NEKAJ REDKIMI IZJEMAMI, ki dejansko objektivno predstavljajo nek javni interes.
            ==================

            Ne more se popolnoma umakniti, če se dopušča izjeme. To imamo že sedaj.

          • In ne, tega nimamo že sedaj. Gre za dva sistemska pristopa, ki sem jih že opisal. Eden je ta, da države prevzame skrb za financiranje civilne družbe, pri čemer pač ima diskrecijo odločanja, komu bo kaj dala in komu ne, tu ne gre za izjeme. In pristop, kjer država te skrbi ne prevzame, razen tistih izjem, ki predsavljajo objektiven javni interes. Te izjeme tudi Primc npr. izpostavlja.

            Spet, gre za dva različna sistema, ki sta različna v temelju.

    • jesus … “politiko financiranja pač normalno vodi vsakokratno izvoljena oblast, ki po definiciji stvari družbo usmerja in oblikuje v skladu s svojimi političnimi prepričanji in cilji” …
      —————————————

      Po kateri definiciji stvari ???
      A ne kaže tvoj komentar na to, da ima država nas zato da bi šlo njej bolje in ne nam ki smo se zanjo odločili ?

      • Amelie: “po kateri definiciji stvari ???”
        ===============

        jesus: “da se država POPOLNOMA umakne iz sfere civilne družbe … seveda z NEKAJ REDKIMI IZJEMAMI, ki dejansko objektivno predstavljajo nek javni interes.
        ================

        jesus … “politiko financiranja pač normalno vodi vsakokratno izvoljena oblast, ki po definiciji stvari družbo usmerja in oblikuje v skladu s svojimi političnimi prepričanji in cilji” …
        ================

        …. In katere so redke izjeme določa država po definiciji stvari, da družbo usmerja in oblikuje v skladu s svojimi političnimi prepričanji in cilji. 😉

        • Ne. Ravno tega ne razumeš. Tu gre za pojem javnega interesa. To pa ni stvar politične diskrecije. 🙂

          Skratka, argument, da je nekaj v javnem interesu zato, ker zasleduje nek političen cilj, ki ga zasleduje trenutna oblast, v tem primeru odpade.

          Ta javni interes je v vseh primerih izjema. Tudi v zdajšnji ureditvi, ko lahko tenutna oblast družbo usmerja v skladu s svojimi političnimi interesi, je hkrati dolžna tudi ščititi javni interes, ki pa je nekaj nad-političnega oz. nad-strankarskega, če hočeš in je tudi edino, kar je država dolžna zasledovati, ne glede na politično opcijo na oblasti. In to je edino, kar bi tudi ostalo v primeru (torej ta izjema), če bi se država odločila, da se povsem umakne iz financiranja civilne družbe, torej tudi v tem primeru, bi morala še vedno zasledovati in financirati tisto, kar je v javnem interes. To pa seveda ni vsaka potreba posameznika ali skupine ljudi, tako npr. ni v javnem interesu, da ima npr. vsaka vas pevski zbor, je pa recimo v javnem interesu varstvo določenih narodnostnih manjšin, ker to varstvo izhaja že iz ustave.

          • jesus: “Ne. Ravno tega ne razumeš. Tu gre za pojem javnega interesa. To pa ni stvar politične diskrecije.”
            ===================

            Bla, bla, bla. Kaj je javni interes določa vsakokratna politična oblast (politična večina).

          • … in …

            jesus: “…, če bi se država odločila, da se povsem umakne iz financiranja civilne družbe, …”
            ====================

            Civilna družba smo vsi in vse, razen vojske, tudi politiki.

          • Danes v parlamentu Dejan Židan ustanavlja lesarsko gozdni kolhoz (beri: še eno državno firmo s katero bodo problemi zaradi mafijskih mrež zaradi katerih se sploh ustanavlja). Na vprašanje kaj bo, če bo ta družba imela izgubo je Dejan Židan dejal:
            “To se ne more zgoditi, da bi taka firma imela izgubo zaradi … razen v primeru …”

  5. Določen korak naprej pri tem problemu je bila nedavna objava, katera vsa društva se financirajo iz proračuna.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite