Čista lopata in nerodovitna zemlja

V petek je v Sloveniji odjeknila novica, da so direktorji v t.i. aferi čista lopata prvič sedli za zatožno klop. To je po dveh letih in pol odkar se je začela preiskava proti trem najbolj znanim direktorjem v slovenskem gradbeništvu: Hildi Tovšak, Ivanu Zidarju in Dušanu Černigoju.

Prva obravnava v ‘procesu desetletja’, kot so ga nekateri poimenovali, se je v bistvu končala še preden se je sploh začela. Tožilka namreč ni uspela prebrati niti obtožnice. Taktika obrambe je pravzaprav šablonska, kot že ničkolikokrat doslej: izločitev ključnih dokazov (zaradi nezakonitega načina pridobljenih dokazov), izločitev tožilke (ali celo sodnice ali sodnega senata) in moja najbolj priljubljena: politično motiviran proces.

Nezakonito pridobljeni dokazi?

Ne glede na to, kaj vsebujejo izpodbijani dokazi, pridobljeni morajo biti zakonito. To je višja vrednota. In prav je tako. To je temeljna maksima pravne države. Zato je še toliko bolj pomembno, da ima država na vseh nivojih (tožilstvo, policija, sodstvo) najboljše kadre, da vsi vpleteni v postopku pregona, zadeve opravijo strokovno, profesionalno in predvsem zakonito. Ali Slovenija ima takšne kapacitete? Dejstvo je, da denimo policisti v tej državi stavkajo že en mesec zaradi prenizkih plač. Pred časom je potekala bitka za plače tudi med sodniki in vlado. Sodni zaostanki so velik problem slovenske države, na kar smo bili na takšen ali drugačen način opozorjeni tudi s strani zunanjih institucij. 

Ali smo popolnoma zavozili državo?

Eden najuglednejših pravnikov v Sloveniji prof. dr. Miro Cerar je v Odmevih (22.10. 2010) izjavil, da je normalno, da tožilstvo (pa tudi sodišče) zaupa policiji. Da so dokazi bili pridobljeni na zakonit način in da niso izmišljeni. ‘Če pa tožilstvo še policiji ne more zaupati, potem smo pa popolnoma zavozili državo’ je dejal. Kot je prof. Cerar zatrdil, se boji, da so to simptomi neke globlje krize, ki se je v tem trenutku še ne zavedamo.

Ko se je voditelj Odmevov Slavko Bobovnik vprašal, zakaj v Sloveniji odpove preprosta kmečka logika, ko npr. posameznik zasluži 100 enot, porabi pa 1000 enot in pri njemu nikoli ne potrkajo pristojne institucije, je dr. Cerar zelo pomenljivo izjavil, da po njegovem mnenju zato, ker država zadnjih 10, 20 ali več let ne naredi kaj dosti, da bi to logiko uveljavila, čeprav bi mehanizme lahko ustvarila. In dodaja: ‘Enostavno je postala to neka praksa ali običaj, ki ga v elitnih krogih in tudi širše zdaj že vsi sprejemajo kot neko danost. Javnost je po vsem tem že apatična. Že vsaj 20 let se v Sloveniji nič ne naredi.’

In tukaj pridemo do bistva problema. Javnost počasi a vztrajno izgublja zaupanje v  pravno državo.

Najprej tožilec nato zagovornik glavnega osumljenca

Nekdanji direktor Urada za preprečevanje korupcije in kasnejši državni tožilec Boštjan Penko je že leta 2003, kot smo lahko videli v oddaji Pogledi Slovenije (14.10. 2010), opozarjal takratnega premierja Ropa o nevarnosti omrežij v Sloveniji, ker lahko zaradi svoje moči postavljajo pogoje vladi in politiki in pomenijo grožnjo demokraciji. Izjava Penka je zanimiva še z drugega zornega kota. Ko je še opravljal funkcijo državnega tožilca, mu je bilo očitano, da je v nasprotju z zakonom že opravljal tudi odvetniške storitve. S predsednikom uprave SCT-ja, Ivanom Zidarjem, se bi naj kar nekajkrat sestal v času, ko je bil na rednem dopustu (še kot tožilec).

Pa smo spet pri čisti lopati. Če nič drugega, je vsaj zelo nenavadno, da se nekdanji državni tožilec še v času, ko mu funkcija tožilca še teče, sestane prav z enim izmed glavnim osumljencev na področju organiziranega kriminala. In ne samo to. Kasneje postane celo njegov odvetnik v aferi t.i. čista lopata.

Zaupanje v pravno državo po Pahorjevo

Ob vsem tem se izjava predsednika vlade na sredini novinarski konferenci po seji ekonomskega socialnega sveta zdi zelo cinična. Izjavil je: »To, da je danes o tem veliko govora, da se ukrepa, da tečejo kazenski in sodni postopki, kaže na to, da se počasi, a zanesljivo izpolnjuje obljuba, ki smo jo dali, da bo ob koncu tega mandata nekaj več reda in zaupanja v pravno državo«.

To reče predsednik te iste vlade, ki sama zavestno krši lasten pravni red. Ministrica Irma Pavlinič Krebs je jasno napovedala, da tretja četrtina odprave plačnih nesorazmerij za javne uslužbence ne bo izplačana. Tako predsednik Računskega sodišča kot generalni sekretar Ustavnega sodišča sta opozorila, da je takšno ravnanje protizakonito. Problem ni toliko v neizplačilu višjih plač. Problem je v tem, da vlada ni sposobna pravočasno zagotoviti ustrezno pravno podlago za svoj ukrep. Z drugimi besedami, sama zavestno krši lasti pravni red, namesto da bi ga vzpostavljala. S tem pa sama krepi nezaupanje v pravno državo.

Težko se strinjam z oceno predsednika vlade, da bomo državljani imeli ob koncu mandata te vlade večje zaupanje v pravno državo. Večje zaupanje bomo imeli, ko bodo odmevni sodni procesi končno dobili epilog (Srečko Prijatelj je svetla izjema). Ko bomo imeli občutek, da smo vsi enaki pred zakonom. Ko bomo imeli učinkovite organe pregona, ki bodo strokovno najbolje usposobljeni in procesi ne bodo padali zaradi nepravilnih in nezakonitih postopkov. Naloga države je, da zagotovi sistemske rešitve, ki bodo  najboljše strokovnjake vzpodbujale, da se bodo odločali za te zahtevne in za varovanje pravne države ključne poklice.

Politika ima v rokah lopato s katero bi morala globoko zariti v zemljo, ki je trenutno precej nerodovitna. Treba bi bilo izkoreninit plevel, ki se je zarasel globoko v slovensko družbo. Šele, ko bodo korenine plevela odstranjene in zasajena nova semena, bo ta gruda lahko rodila zdrave sadeže.

Viri:

http://tvslo.si/predvajaj/#ava2.85570287;

http://tvslo.si/predvajaj/odmevi/ava2.85570287/#ava2.84813018

http://www.pozareport.si/?Id=crna_kronika&View=novica&novicaID=8883

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042398723

Foto: Sct