Ciper – vrh ledene gore

0

O Cipru in tamkajšnjih težavah je bilo prelitega že veliko črnila. V zadnjih tednih me je veliko ljudi spraševalo ali se lahko podoben scenarij zgodi še v kateri državi Evropske unije ali najhuje, pri nas. Naše vodilne osebe so ena za drugo hitele pojasnjevati, da Slovenija še zdaleč ni Ciper in se kaj takega nikakor ne more pripetiti z našimi bankami in našimi prihranki. V tujih medijih pa lahko vendarle zasledimo tudi popolnoma drugačna prepričanja. Mnogi so mnenja, da je Ciper zgolj začetek in pojavljajo se številna ugibanja, katera država bo na vrsti naslednja. Bo to Luksemburg ali Italija ali Španija, morda celo Slovenija? Angleški poslanec, Nigel Farage, celo svari: »Dvignite denar iz bank, dokler ga še lahko!«

Mi ne bomo delali panike. Banke potrebujemo in hvala Bogu lahko na hitro spravimo nekam svoje prihranke in če potrebujemo, se lahko tudi dogovorimo za posojilo. Postavlja pa se vprašanje, kaj se lahko na dolgi rok zgodi z našimi življenjskimi prihranki. Prav je torej, da o tem razmišljamo, se sprašujemo, iščemo odgovore in smo pripravljeni.

Plačali bomo varčevalci

Najbolj skrb zbujajoče so posledice ukrepov, ki jih najbolj občutijo povprečni prebivalci otoka, ki niso ravno iskali davčno ugodnejših pristanišč za svoje prihranke. Govorim seveda o ukrepih, ki jih je Cipru naložila »evropska trojka« in jih je tamkajšnja vlada hočeš ali nočeš morala sprejeti. Omenimo tri najbolj »vroče« ukrepe. V oči najprej zbodejo vrata bank, ki so ostala skoraj 14 dni zaprta. Po odprtju in do nadaljnjega lahko vsak varčevalec dvigne zgolj 300 € prihrankov na dan. Zaradi prestrukturiranja bank so vlagatelji ostali brez dobrih 4 milijard evrov, ki so jih vložili v obveznice in delnice bank, ki jih danes ni več.

Pred nekaj dnevi je časopis Neue Zürcher Zeitung objavil zanimiv članek z naslovom: »Gotovo je, da bodo na koncu dolgove poravnali varčevalci«. Opisujejo tri možne načine. Prvi je razvrednotenje z dvigom inflacije, drugi prestrukturiranje ali slaba banka in tretji dvig davkov, kot se je zgodilo na Cipru. Temu pritrjuje tudi zadnje poročilo IMFa, kjer je zapisano, da »mora davkoplačevalec plačati za reševanje bank v stečaju«. Morda bomo s tem vedenjem bolje razumeli ukrepe, ki jih želijo uvesti oz. jih uvajajo v Evropi in konec koncev, pri nas.

Razvrednotenje je neizogibno

Seveda je vprašanje, ki se pojavlja s tem vedenjem, ali dejansko lahko rešimo popolnoma zadolženi finančni sistem? Naj navedem grozljiv podatek. Svetovni trg finančnih derivatov znaša 638 bilijonov dolarjev, kar je 10krat več kot BDP (bruto družbeni proizvod) celotnega sveta. Naj povem poenostavljeno. Raznih bolj in manj špekulativnih denarnih naložb (sem sodijo tudi dolgovi) po celotnem svetu je 10krat toliko, kot cel svet skupaj ustvari z delom naših rok. To potrjuje tudi dejstvo, da tako EU, kot ZDA dolgujeta toliko, kot ustvarita.

Pojdimo nazaj k vlogam na bankah. Nemci bi naj po nekaterih podatkih imeli okoli 2.600 mrd v vezanih bančnih vlogah (Slovenci 15 mrd). Podobno kot pri nas, tudi tam država jamči za te vloge. Vendar pazi! Nemčija jamči za 0,6% tega zneska oz. 15,6 mrd. Ne bi želel razpredati, kakšna možnost je, da za naše prihranke na bankah v celoti jamči Slovenija, če to ne zmore niti Nemčija. Kje je potem varnost, o kateri tako radi govorimo?

Naj zaključim pozitivneje. V vsaki krizi se skrivajo tudi priložnosti. Slovenci se dobro spomnimo časov, ko smo iskali devize, da smo vsaj deloma ohranjali vrednost svojim prihrankom. Zgodovina se ponavlja, iz nje se lahko nekaj naučimo in to znanje uporabimo takrat, ko je to najbolj potrebno. Pred nami so časi, ko bo potrebno ohraniti mirno kri in trezno presojati, kaj je dobro narediti in na kaj moramo paziti. Pazimo le, da ne bomo spet prepozni!

Marko Kocuvan je samostojni premoženjski svetovalec.

Foto: Flickr