Čigav sem: Janezov ali Milanov?

125

jansa kucanVerjetno po doživetem v preteklem tednu tudi najbolj optimističnih in vladni večini naklonjenih opazovalcev slovenske politične scene ne more povsem obiti razmišljanje o alternativnih rešitvah aktualni vladi. Vera v to, da bi SMC pod tem predsednikom vlade in ob takih koalicijskih partnerjih lahko zmagala na naslednjih volitvah, bi verjetno našla svoje mesto v opisu verske blaznosti.

Razmišljanja vseh glavnih političnih akterjev o tem kaj bi prinesle volitve, so se pojavila že ob koncu lanskega leta, ko je z referendumsko zmago prišla tudi napoved ustanovitve nove stranke. Reakcije vseh uradnih in forumskih komentatorjev so bile povsem skladne s tipičnim slovenskim dojemanjem politike: nič ni naključno, vse je le zvijača iz strateškega priročnika Janeza Janše (če se ne zgodi na “levici”) ali Milana Kučana (če se ne zgodi na “desnici”). Torej je v obeh primerih le nekakšna metastaza oziroma izrastek tistega kar že poznamo.

Paradoksalno je, da ob splošnem prepričanju, da nujno potrebuje slovenska politika nekaj novega, to novo nima nikakršnih možnosti za nastanek ali uveljavitev, ker nihče v novo ne verjame. V populaciji dveh milijonov ni mogoče pričakovati, da se bo s politiko začel (kredibilno!) ukvarjati nekdo, ki bo priletel z vesolja, saj bi vsaka druga izkušnja na področju politike, gospodarstva ali civilne družbe samodejno za seboj potegnila asociacijo z “levico” ali “desnico”, ki pa je takoj obsojena na zarotno povezavo s podzemljem prej omenjenih možakarjev. V glavah nekaterih nedvomno tako, da je preostanek državljanov te države zgolj v vlogi figuric na njunem bojnem polju, ki jih poljubno premikata sem in tja ter žrtvujeta zdaj enega zdaj drugega.

Problem slovenske politike je pretirana personifikacija. Namesto pogovora o pristopih k reševanju vsakdanjih in bodočih problemov ter oblikovanja jasno profiliranih izbir, smo postavljeni pred odločitev ali smo za Janeza ali za Milana. Če si za Janeza, misliš o zadevah tako, če pa za Milana, pa obratno. Razvoj te personifikacije pa je pripeljal tako daleč, da zdaj velja celo večja nevarnost: če razmišljaš o čemerkoli, se moraš najprej pozanimati, kako o tem razmišljata Janez in Milan, da ne bi slučajno razmišljal narobe in se znašel v dokazovanju, da nisi “njihov”.

V tako noro stanje smo zašli zato, ker je slovenski politični prostor oblikovan glede na atipično postavljene prelomnice. Prvotna delitev se nam je zgodila pred tridesetimi leti, ko je uradna politika imela tri akterje (ZKS, SZDL in ZSMS) in preganjala vse, kar se ni dogajalo v okviru teh akterjev. Krog, ki se je formiral okoli Nove revije, predvsem ob 57. številki, je predstavljal opozicijo režimu in s tem postavil ločnico, ki je ni bilo mogoče obiti: ali si z novorevijaši ali pa si z režimom. Čeprav je bilo kar nekaj idej te skupine spornih, se zaradi nujne enotnosti o tem ni razpravljalo in tako se je ta mantra prijela in ostala med nami do današnjih dni: enotnost “desnice” za vsako ceno, čeprav vsemo, da nismo enotni.

Osebno mislim, da je bil odločilen moment za prehod novorevijašev iz disidentske skupine intelektualcev v jedro opozicijskega gibanja razkol v ZSMS, ki je bil razlog za proces JBTZ. Iz akademske razprave v ljudsko gibanje se je namreč premaknilo, ko se je narod postavil v bran Janezu in ostalim. Tako je “pomlad” dobila obraze, ki so personificirali boj proti režimu. Prve volitve leta 1990 so bile glasovanje o strankah brez jasnih programov in profilov. Prej bi lahko rekli, da se je ljudstvo izrekalo najprej glede na to, ali si za ali proti samostojni Sloveniji in če si bil za, si imel nekaj dodatnih možnosti: interesna skupina kmetov je volila SKZ, malo bolj navdušeni za varstvo okolja so volili Zelene, nekaj obrtnikov se je odločila za liberalce, Cerkvi bolj zvesti so se odločili za SKD, zaskrbljeni in ponižani delavci so se odločili za Tomšičevo SDSS in ostanek se je odločil za novorevijaše, ki so se zbrali v SDZ. Iz te interesne lepljenke je nastala koalicija DEMOS, ki je svojo povezanost obdržala lahko le do osamosvojitve, saj je bila le okoli tega cilja sposobna doseči soglasje. Kako bodo pa zadeve urejene v novi državi, pa se večini ni niti sanjalo, kaj šele, da bi imela katerakoli stranka kadrovski potencial, da bi področne politike lahko tudi zares vodila po neki predhodno začrtani poti. Razen ZKS, seveda, ki itak ni videla večjih potreb, da bi nova država spreminjala področno prakso po posameznih resorjih.

Z novo državo in razpadom Demosa se je pojavilo vprašanje, ki bi morala biti podlaga za oblikovanje novih strankarskih programov: kako bo vloga nove države drugačna po posameznih področjih našega življenja? Stranke, predvsem Demosove, so bežale pred tem vprašanjem predvsem zato, ker so jih pretežno vodili ljudje, ki so v prejšnjem sistemu gradili poklicno pot, a zadeli ob stekleni strop takrat, ko bi morali zasesti bolj odgovorna mesta. Ker pač niso bili v partiji, jim je bila pot zaprta. Tolmačenje večstrankarskega sistema je bilo privzeto tako, da smo zdaj ta strop prebili in da je tudi “našim” ljudem pot odprta do vrha. Niso pa se spraševali o potrebnosti služb, ki so jih opravljali ali po katerih so hrepeneli, niti ne o potrebnosti procesov, ki so tam potekali. Skratka, demokratizacija naj bi bila predvsem v načinu kadrovanja, ne o preoblikovanju same vloge države. Ta pojav se nam je redno ponavljal po vsakokratnih volitvah, saj je pri koalicijskih pogajanjih vedno prišla na tapeto kadrovska delitev resorjev, ki je bila tudi najbolj pomembna točka ob sporih, ne pa reformna politika vlade bodočih partnerjev.

Zakaj si niso nove stranke privoščile resne razprave o vlogi države? Nedvomno predvsem zato, ker se od dobrega starega sistema samoupravnega socializma nismo nikoli res poslovili. Liberalizacija države je naletela na odpor na treh straneh. Najprej na strani partijskih ostankov, ki so svoj vpliv črpali iz obvladovanja družbenih in državnih podstruktur. Od takih in drugačnih svetov do vseh mogočih centrov in uradov, do državnih in lokalnih monopolnih organizacij: povsod so bili ljudje vajeni postopkov in načinov dela po socialističnih uzancah. Ker se je zakonodaja spreminjala zelo počasi in še to večkrat nejasno, so ljudje delovali po navodilih nadrejenih, nadrejeni pa so delovali po izkušnjah (iz socializma…). Ker je bil uradniški in “javni” sektor tudi sicer izobražen na družboslovnih fakultetah, je duh “pravilne” usmeritve profesorskega kadra, učnih programov in politično korektnega pogleda na družbene odnose, kar samodejno poskrbel, da posebne težnje po liberalizaciji ni bilo. Ker pa so bili to še avtorji ali snovalci novih predpisov, je bilo nemogoče pričakovati kaj več kot malenkostne popravke obstoječega stanja.

Druga stran odpora je bila na strani novih strank: če so svoj obstoj zagotovile na glasovih ponižanih in preganjanih političnih disidentih, so končno dobile možnost, da popravijo domnevne krivice iz preteklosti in imenujejo nekatere izmed teh podpornikov na vodilna mesta. Tako smo dobili pretežno kadre srednjega uradniškega nivoja, ki so postali vodilni na svojih področjih. Na žalost so veščine vodenja nekaj, kar se pridobi s prakso, novi obrazi so bili pa povečini nevešči in zato hitro osmešeni v javnosti ali pa so izbrali pot oponašanja svojih predhodnikov, kar je prav tako pripeljalo do utirjanja na dobre stare poti. Večina ni bila sposobna ločevati med dobrimi in slabimi nasveti svojih sodelavcev in so zapadli v človeško razumljivo hrepenenje po priljubljenosti na delovnem mestu. Nekateri so zato skoraj patetično postali največji zagovorniki nespremenljivosti zadev na svojem področju.

Tretja stran upora pa je bila najhujša: ljudje, ki niso in ne poznajo drugega sistema kot tistega, v katerem so odraščali, delovali in se znašli, so previdni in prestrašeni, da bi se zbudili v novem okolju, ki ga ne bi razumeli. Ti ljudje so volivci in tako so ključni pri zagotavljanju oblasti političnim strankam. Če je javno mnenje povsem nenaklonjeno spremembam, se jih politika na daleč izogne. En sam resen poskus v vseh letih (ko je šlo zgolj za glasno razmišljanje o enotni davčni stopnji) je takoj naletel na silovit odpor. Pa ta poskus sam po sebi še nič ni pomenil.

Kaj pa je torej v tem novem konceptu države bistveno? Odločiti se bomo morali kdo nosi največjo odgovornost: državljan ali država. Naša aktualna politika (“leva” in “desna”) se otepa določiti državljana kot tistega, ki je najbolj odgovoren za lastno dobrobit in prihodnost. Spodbuja se družbeno razmišljanje o državi kot tisti, ki je jamstvo, da bo jutri za vse poskrbljeno. Država je kot božanstvo, ki bo poskrbelo za vse in nosi krivdo za vse: propade podjetje in kriva je država, ni zaposlitve in kriva je država, za pokojnine mora poskrbeti država, za zdravstvo mora poskrbeti država, za izobrazbo tudi in tako v neskončnost.

Dokler ne bo v politični prostor vstopila stranka, ki bo ponujala nov pogled na vlogo države ter uspela resno nagovoriti volilno telo glede paranoičnega strahu, da umik države v zgolj vlogo regulatorja in ne izvajalca dejavnosti pomeni konec življenja in popolno revščino, je vsaka nova stranka na “desnici” zgolj slaba kopija obstoječih levih idej. Res, slovensko volilno telo rado kupi novost, tudi če gre za stare izdelke z novim ovitkom, a s takimi izdelki je vedno problem: ko ga odviješ zasmrdi ali pa razočaran ugotoviš, da to itak poznaš in ne deluje. Vsaka reciklaža se enkrat zaključi. “Levica” nam je do zdaj prebrisano ponujala reciklirane izdelke (LDS, Stranka mladih, SNS, SMC, Zares,…pokopališče je polno dokazov).

Moj nasvet organizatorjem novih strank: najprej povejte, kaj specifično novega in drugačnega ponujate. Če v programu tega res nihče drug nima, bomo lažje ocenjevali ali bo vaša kadrovska ponudba tudi sposobna to izpeljati. Tako boste prišli do glasov. Če ne ponujate ničesar drugega razen novih obrazov, bo treba razložiti zakaj novi obrazi ne najdejo svojega mesta v starih strankah, kjer program že je. Če ponujate nov program in neprepričljive kadre, bo verjetno bolj smiselno, da se program priključi tistim, ki so že na trgu s kilometrino.

Bom pa v prihodnjih nekaj kolumnah po področjih zapisal, kje se konkretno vloga države najbolj pretirano postavlja kot nadomestna pamet državljanov. Sami boste presodili, če se boste strinjali s tako vlogo ali ne.

125 KOMENTARJI

    • Kot 105 komentator se oglašam, ker mi ni všeč to samoupravno in socialistično polemiziranje mimo avtorjevega prispevka. Anonimnost pa še bolj vrednotno izkrivi problematiko.
      Avtor je znan kot moder, da ne rečem karizmatičen predstavnik najbolj prizadetih državljanov- svojcev po vojni pobitih rojakov. V tem članku je modro prikazal in analiziral stanje v politiki države, ni pa se opredelil za odpravo tega stanja.
      Dober zdravnik postavi diagnozo in predpiše ustrezno terapijo.
      Demokratično politiko države mora poleg strank vzdrževati tudi močna civilna družba, ki jo predstavljajo aktivni in zavzeti državljani. Poleg samostojne države imamo tudi možnost, da civilna družba deluje in v skladu z ustavo in človekovimi pravicami zahteva rešitve, ki so nujne.
      Svojci pobitih rojakov po vojni so upravičeni do civilizacijskih rešitev( mrliški listi, pokop in spominska obeležba: NIKOLI VEČ KAJ TAKEGA) za dokaz dostojanstva države v izpolnjevanju človekovih pravic. Ćloveško razumsko je pravna (spravna) ureditev, toda do tega bo prišlo ko bo čas za to. Zato je potrebno iti na pot dostojnega urejanja pokopa mrtvih, ki ne bo prizadela nikogar osebno, ampak bo omogočila državljansko (državno)dostojanstveno oddolžitev žrtvam nasilja.
      To pot mora podpirati civilna družba v državi, kajti smisel je ustvariti sožitje različnosti, ki ne more biti ukaz, ampak je trajen proces in skrb.
      Življenski smisel je sprejeti pot, kajti potem je cilj vedno pred nami, to pa je v tem primeru sožitje narodnih različnosti v edinosti. Izkoristimo leto usmiljenja, ki je pot odrešitve in svobode z odgovornostjo.

  1. Pretirana Personifikacija je sicer zelo prijazna in politično korektna označba (da me jurišniki ne ubijejo) za komunistično fašistični model kulta osebnosti in Gleichschaltung kolektiva: brezrazumnih navijačev, ki jim je zaradi pasivnosti in neustvarjalnosti in birokratskega pohlepa in narcisoidnosti in (prikrite) avtoritarnosti edino ta vloga v tem gledališču lahko dana. Dve skupini komunistično organiziranih socialistov: razžalaljeni in zlorabljujoči.

    Še vedno trdim, da razen redkih izjem v Demosu in “desnih” strankah kraljujejo socialisti. Prav tako med intelektualci.

    Cerkev pa je socialistična trdnjava. Iz konzervativno fevdalne in nacionalistične s krščansko ideologijo (ne pa vero) danes večina kristjanov postaja tipično nacionalno in provincialno zadrtih socialističnih birokratov, ki ne veruje v Boga (razen na ustnicah pri maši), ampak malikujejo socialno Državo in še huje socialistično državo, kar Slovenija je še vedno in to 70 let.

    Novi razred je ZSMS, družboslovni kader (FDV), ki nam mafijsko in birokratsko ropa in uničuje državo. Na ustnicah pa ima kot Cerar in Podobnik vrednote, poštenost. To prodajajo butasti raji vsi politiki v Sloveniji.

    Rešitev je samo v novi stranki z liberalnim programom in nebirokratskim in neplenilskim kadrom. Kot na Hrvaškem stranka Most. Enostavno bomo morali kopirati vse druge ex komunistične narode, ki jih ima večina Slovencev narcisoidno patološko za slabše od nas. Treba je sprejeti, da je Slovenija poden Evrope. Socialistična črna luknja.

    • Domet liberalne stranke v Sloveniji je 5-10%, s takšno podporo pa ne moreš prav veliko spremeniti. Nova stranka terja čas, denar in osebno zavzetost, ki jo pri slovenskih liberalcih ni opaziti, njihov domet je pametovanje po raznih forumih in okroglih mizah.

      • Čiste liberalne.
        ZA sredinsko je med 30 in 40.

        Lahko se začne z preganjanjem kriminala. Upam, da je polovica državljanov za to, da te ljudi kaznujejo ne glede na barvo.

        Glavna kazen za kraljice socialiste je dosmrtna prepoved zaposlitve v državnem sektorju oz. tam kjer so podjetja napajanja z davki ali tam kjer je država več kot 10 procentni lastnik.

        • Sredinska s 30-40% ne more biti bistveno drugačna od SMC-ja, tega pa imamo že sedaj, rezultati so pa tudi vidni.

          Nova stranka rabi sponzorje, ti pa zahtevajo usluge, koncesije in odpustke in od novincev jih še toliko lažje izterjajo.

          Desnica v resnici ne rabi ene velike stranke, ker imamo proporcionalni sistem, ampak segmentacijo, 3-4 stranke, ki bodo na volišče pritegnile vsaka svojo interesno skupino in bodo sposobne sestaviti koalicijo.

    • Dvomim, da se bo Most razvil v smer liberalne stranke. Most mora še pokazati, dokazati oz. razviti svoj programski profil. Vrednostno je večina fantov v Mostu prej katoliško-konzervativnih kot v evropskem pomenu liberalnih.

      Most se je kazal z ambicijo napraviti alternativo HDZju na desni-sredini, ampak v sedanji konstelaciji je večja možnost ali nevarnost, da se zgodi obratno, da ga prav HDZ postopno pogoltne.

      Petrov je imel šanse da postane celo premier Hrvaške, pa ni zagrabil ( se ustrašil?) in je zdaj Most evidentno podrejeni partner v koaliciji. Kar je škoda.

      HDZ ima ne le predsednico države, premier Orešković je prišel na njihov predlog, njegov namestnik je le HDZov vodja Karamarko, sabor vodi HDZjevec Rener.

      Skratka, prepoceni se je Most dal. Bomo videli, kakšno prihodnost ima. Jaz bi jim želel dobro, saj so ponekod pokazali odličen preboj na lokalnem dalmatinskem nivoju. K pošteni, neklientelistični, osebno skromni politiki. Npr. Petrov v Metkoviću, Kovačić v Omišu.

  2. Članek je tako zelo drugačen in svež (ni narejen po kalupu kot včerajšnji Riharjev), da kolektivistični komentatorji zmedeno čakajo na odločitev in navodila iz centrale. Kmalu bomo videli ali bo ukaz: “Spljuvajte mi ta članek!”

  3. Z večino zapisanega v članku in s tvojo oceno se popolnoma strinjam.
    Ne strinjam se namreč z naslednjim zapisom v članku:
    “Stranke, predvsem Demosove, so bežale pred tem vprašanjem predvsem zato, ker so jih pretežno vodili ljudje, ki so v prejšnjem sistemu gradili poklicno pot, a zadeli ob stekleni strop takrat, ko bi morali zasesti bolj odgovorna mesta. Ker pač niso bili v partiji, jim je bila pot zaprta.”
    Problem je bil ravno v tem, da je bilo v DEMOSU preveč tistih, ki v partiji svojih ambicij niso dosegli ali so bili celo udbaši.
    V tem je odgovor na vprašanje, zakaj lustracija ni bila izpeljana. Koliko članov, prijateljev in pripadnikov bi z lustracijo izgubile stranke politične nekontinuitete?
    Avtor članka je pohvalno konkreten in mu za razliko mnogih piscev političnih komentarjev in aktualnih politikov ni mogoče očitati inflacije besed. Toda kaj lahko storimo on in vsi tisti, ki se z njim strinjamo? Nekdo je pred časom zapisal, da Slovenija potrebuje Odrešenika. Tudi jaz se s tem strinjam. Slovenci res potrebujemo Odrešenika. Vendar Odrešenik mora biti Slovenec oziroma Slovenci. Naši Odrešeniki so lahko le ljudje z ustreznimi pooblastili (predsednik države, predsedniki vseh treh formalnih vej oblasti in predvsem odgovorni uredniki vseh medijev), ki dosledno brez tolerance sprejemajo načela: Ne laži!,Ne kradi!, Ne ubijaj! in jih tudi dosledno udejanjajo pri svojih sodelavcih. Laž je temeljni vir vsega družbenega zla.
    Trenutno nerešljiv problem pa je seveda, kako naj grešniki izberemo Odrešenike. Nekdo je namreč zapisal tudi: «Kakršno je ljudstvo, takšno oblast si zasluži«.
    Moj predlog je sledeč: Skrajni čas je, da Slovenci izberemo za svoje voditelje in odločevalce ljudi, ki jih presejemo skozi naslednje sito:
    -da nimajo dosjeja sodelavcev ali virov SDV (UDBE) in do sedaj niso bili člani ZKS ali druge ideološke politične stranke, -da so vztrajni, prizadevni in pogumni,
    -da v zasebnem življenju nimajo očitnih podjetniških, gospodarskih ali drugih klientelističnih navez in privilegijev,
    -da so ponosni na našo domovino in jim resnično ni vseeno, kaj se dogaja v naši družbi,
    -da so pripravljeni javno zapriseči (pri vsem, kar jim nekaj pomeni in v kar verjamejo – ne proforma kot prisegajo ministri), da so za boljšo prihodnost družbe, kateri pripadajo tudi otroci in vnuki, po vseh svojih močeh in sposobnostih prispevati svoj delež.
    Le tako presejani predstavniki ljudstva bi po mojem mnenju lahko predstavljali povezovalno in državotvorno, programsko in razumsko sredinsko politično skupino, ki bi Slovenijo usmerila k švicarskemu HARMONIZMU. Zelo me zanima, če se avtor članka s takšnim sitom strinja.
    Miro Cerar se namreč ni strinjal s takšnim sitom.
    Že večkrat sem zapisal: ČE ČLOVEK LJUBI IN SOVRAŽI S SRCEM, POTEM BI MORAL SVOJE VODITELJE IZBIRATI Z GLAVO.

  4. Čakamo, da bo v politični prostor vstopila stranka, ki bo imela nov pogled na vlogo države. Koliko časa še?

    • Že večkrat sem zapisal:
      Poslanstvo države ni v tem, da jemlje pridnim, poštenim in neumnim ter daje lenim, zvitim in pametnim.
      Poslanstvo države je v tem, da ustvarja v državi takšen red, da bodo pridni in pošteni bolj uspešni, kot zviti in leni.

      Urejen pravni red sploh ni odvisen od zakonodaje ampak je odvisen zgolj od resnicoljubnosti ljudi. Jaz si predstavljam pravni red kot trenutno najbolj deficitaren proizvod.Slovenskih borcev za pravni red, ki imajo kaj v hlačah, je katastrofalno malo.
      Laž je temeljni vir vsega družbenega zla. Problem pa je v tem, da za zatiranje laži niso zainteresirani niti volilci.

      Džungla predpisov in hudourniki sprememb (več kot 800 zakonov in 18000 podzakonskih aktov) omogočajo vedno več nekaznovane laži in kraje.

    • Koliko časa boste še upali, da SDS absolutno zmaga in s svojo vlado naredi reforme. Katere?

      90 procentov ljudi JJ ne mara. Dokler je JJ v politiki, Kučanu s prstom ni treba migniti in bo 300.000 ljudi prišlo voliti proti JJ. Samo 100.000 starcev in funkcionarjev pa za SDS.

      Koliko časa bomo še čakali, da bo JJ počasi politično umiral kot Jelinčič in SDS kot SNS. Ali vidite kakšno razliko med Jelinčičem in Janšo? Jaz jo ne. Le da Kučanu JJ bolje in dalj časa služi kot Jelinčič.

      Cela Slovenija je ujetnica komunistov. Ujetnica Kučana in Janša. 50 procentov ljudi že od leta 2004 ne hodi več na volitve, ker nimajo izbire. To so manj zadrti komunisti prej spoznali kot bolj zadrti komunisti. Zato so daljinsko vodili Zares, Pozitivna Slovenija, DL, in SMC. Same stranke elitnih (kriminalnih) birokratov.

      Hudo mi je gledati, da so neustvarjalni komunisti bolj ustvarjalni od “desnih”.

      • pavel: “Koliko časa boste še upali, da SDS absolutno zmaga in s svojo vlado naredi reforme. Katere?”
        ========================

        Katera stranka do sedaj je pa zmagala absolutno?

      • Vsakega, ki voli Janšo opredeliti kot komunista je podlo in kaže na bolezensko stanje in blodnje dotične osebe!

      • 50 procentov ljudi že od leta 2004 ne hodi več na volitve, ker nimajo izbire.
        ———————————————————

        Torej jim ponudite izbiro, kaj sploh še čakate? Relativno zmago imate zagotovljeno, če si res prepričan, da je stvar tako enostavna.

          • Nisem mislila samo tebe osebno, ampak vse tiste, ki pravijo, da točno vedo kaj je narobe in kako bi bilo treba, v realnosti pa tega vseeno niso sposobni izpeljati, ker imajo povsem utopične predstave o tem kako politika v resnici funkcionira.

          • Potem pa že nehaj bevskati in skakati ljudem v besedo,kot skače
            pes med keglje,svojega nebrzdanega sovraštva do ljudi,ki bi lahko
            brez tisočev zafrustriranih pavlov,storili marsikaj koristnega za državo in njene državljane,ni samo Janez Janša trn v tvoji
            peti in težko breme na tvojih plečih,ampak vsi tisti,ki so videli
            in še vidijo v janši podobnih ljudeh možnost novega začetka in
            končnega obračuna z dosmrtno boljševistično sodrgo!

      • Pavel čeprav sem že sam pri sebi sklenil,da se bom vzdržal kritike tvojega
        pisanja,ti moram kljub temu odgovoriti na tvoje zmerjanje očancev s starci!
        Mnogo teh “starcev”te namreč v svojem razmišljanju in izkušnjah pridobljenih v obdobju svojega življenja presega,tvoje nore in togotne izjave,ki jih mečeš na časnikov forum brez premisleka in spoštovanja samo dokazujejo tvojo samovšečnost in nezmotljivi prav,ki ga ponavljaš in vsiljuješ bralcem na neprimeren način!
        Mnogo je “starcev”,ki so v obdobju svojega življenja doživeli marsikaj dobrega in slabega,celo hudega in še vedno upajo,da bo take zaletave bučmane,kot si ti,vendarle srečala pamet in ko bodo postali “starci” z nasmeškom gledali na svoje večno mlade neumnosti,čas prinese svoje,
        razen eliksirja večne mladosti,ki jo zaman pričakuješ,Pavel!

      • No, tole pa je od gospoda Pavla, katerega komentarje sicer večinoma cenim, kar velik intelektualni in mišljenjski zdrs v prazno. Da 90 % ljudi JJ ne mara? Od kod pa vam to? In da so komunisti bolj ustvarjalni?
        Jaz jim priznavam samo eno “sposobnost”, in sicer, da so manipulatorski mojstri pri osvajanju oblasti, četudi z grožnjami, lažmi, prevarami. Sicer pa v razmerah, ko imajo pod sabo ves izobraževalni sistem, ves javni sektor, celotno pravosodje, represivni aparat in medije, to niti ni težko.
        Torej še eden, ki sicer ne mara komunistov, vseeno pa je prepričan, da je za vse kriv Janša, celo za zoprno meglo, ki kraljuje po nekoč sončni Primorski. Sancta simplicitas!

  5. Po proporcialnem volilnem sistemu v Slovenji nobena stranka ne more dobili absolutne večine. Sedanje desne stranke skupaj tudi ne.

    Zato so na tem polu potrebne dodatne stranke, ki bodo, kot pravi avtor, na državo gledale drugače, in bodo zmožne nagovoriti več kot 5 % volilcev.

    • Tine, sprememba volilnega sistema nam zagotovo ne bi prinesla rešitve.
      Tudi po obstoječem volilnem sistemu lahko koristno uporabimo moje predlagano sito.
      Torej zavedni in pošteni Slovenci, presejmo vendar voditelje in odločevalce!

      • domoljub1: “Tine, sprememba volilnega sistema nam zagotovo ne bi prinesla rešitve.”
        ==========================

        Sprememba bi bila nujna, sicer bomo gledali podobne stvari kot zadnjih 7 let še v nedogled. Nestabilne vlade brez možnosti za uveljavitev kakršnihkoli sprememb.

        • Tine:”Sprememba bi bila nujna, sicer bomo gledali podobne stvari kot zadnjih 7 let še v nedogled. Nestabilne vlade brez možnosti za uveljavitev kakršnihkoli sprememb.”

          Tine, kdo to pravi? Jaz ne vidim argumentov. Ne krivimo volilnega sistema. Jaz menim, da večinski sistem tudi ne bi pomenil spremembe na bolje, saj bi še vedno ali celo še bolj poudarjali delitev na naše in vaše.
          Presejati moramo voditelje in odločevalce. Le tako lahko volivci porušimo boljševizem.

          • Jaz nisem Tine!

            domoljub1: “Jaz menim, da večinski sistem tudi ne bi pomenil spremembe na bolje, saj bi še vedno ali celo še bolj poudarjali delitev na naše in vaše.”
            ====================

            Delitve so nujne, so osnova demokracije. Časi, ko smo vsi “mislili enako” so upam minili.
            Kjer vsi mislijo enako nihče ne misli!
            Razlike so nujne, samo pri razlikah imajo volivci možnost izbire in se istočasno vzgajajo na posledicah svoje izbire.
            In, med proporcionalni in večinskim sistemom je možno neskončno število variant, ni nujno, da se gre v čisti večinski sistem.

          • Sedaj je volilni sistem skrajno proporcionalni .

            Volilni sistem bi morali malenkostno spremeniti proti večinskem, da stranka, ki osvoji 30% glasov npr. dobi 45 sedežev in lahko sama vodi vlado.

            Prav tako bi morali voliti osebe in ne strankarskega pofla. Ker je Slovenija majhna bi lahko bili brez volilnih okrajev. A priznam, da imam o tej volilni pravni birokraciji zelo malo pojma.

  6. Če se glede političnih vprašanj kdo opredeljuje po tem, da najprej pogleda, kaj o stvari mislita Milan Kučan in Janez Janša in nato prevzame svoj pogled glede na to, pri katerem od dveh ima preference, je to seveda ubogo in bolno. Ne vem, če je takih res tako veliko.

    Averzija do Kučana enih in averzija do Janše drugih sta pa res pomembna motiva političnega agiranja v državi in to ni dobro. Zelo redukcionistično in nemalokrat iracionalno. Pravzaprav je za enega in drugega ob poštenosti treba priznati, da sta precej pametna človeka. Kvalitete Janševih političnih analiz je sposoben redkokdo, če sploh kdo med desnimi politiki. Za Kučana je težko kredibilno oceniti, koliko je sploh še pomemben dejavnik v politiki levice in koliko gre samo za famo. Vsekakor je meni, ko ni dokazov, odveč ukvarjanje s Kučanom in “Murgl(j)ami”. Pravzaprav mi preseda.

    Vsekakor v proporcionalnem volilnem sistemu rahlo zmedeno deluje tarnanje, da ni političnega prostora za druge kot za Kučanove in za Janševe. Samo vzeti si ga je treba. Če si ga sposoben vzeti. N.Si je recimo od znanega glasovanja v prid Kučanove pokojnine in arhivskega zakona deležna izdatne podpore medijske srenje od skrajne levice- Mladina do gospodarske desnice- Finance, kot da jo ustoličujejo za prevlado na desnici. Pa nekako ne gre. Če se grejo take igre in diletantske insinuacije brez dokazov, kot jih vidimo te dni okoli Erjavca in njegove interpelacije in z “njegovimi vikendi”, potem ni čudno, da ne morejo postati neka upoštevanja vredna opcija, najmanj dominantna na desnici. Taka interpelacija ni vredna papirja, na katerem je napisana.

    Seveda da je prostor za liberalno opcijo v Sloveniji. Včasih se mi celo zdi za razliko od avtorja, da bi danes skoraj vsi razen levičarjev, tudi čvrsti katoliki, hoteli biti liberalci. ( Kako bi se samo križali nekdanji predvojni SLSovci ob takšnih naslednikih.)

    In imajo leitmotive, npr. tudi žalibog avtor Sušnik, z enotno davčno stopnjo, ki jo je v ZDA npr. nedavno omenjal Trump, pa se je korigiral in zdaj pravi v kampanji, da je prav, če bogati, kot je sam, plačujejo davek po progresivni davčni stopnji. Torej več kot bi po enotni.

    Celo Trump to pravi. Cela Zahodna Evropa je zgrajena na progresivni davčni stopnji. In ne razmišlja o prehodu na enotno. Samo pri na je pa, verjetno po vzoru na Slovaško in Estonijo, flat tax nek veliki- vauuu. A mnogi ob tem navdušenju, ki ga Andrej Bajuk npr. ni delil, verjetno niti ne vejo, da uvajanja flat taxa pomeni zmanjšati breme bogatim, nekaj procentom ( pri tem najbolj bogatim najbolj zmanjšati)in ga prevaliti z različnimi varijantami na ostale: na srednji sloj in na reveže. Če reveže obvaruješ dodatnega bremena, saj pogosto nimajo od česa dajati, potem se ti srednji sloj progresivno krči in prehaja med revne sloje.

    Zelo modno na neoliberalni desni je biti sovražen do zaposlenih v javnem sektorju. Razen, zanimivo kje za to najdejo neko logiko, do policistov. Eventuelno še vojakov in gasilcev. Zaposleni v javnem sektorju bi bili ob neoliberalni politiki in flat taxu verjetno prvi na udaru za prehajanje iz srednjega sloja v nižji sloj.

    Npr. zaposleni v “nebodigatreba” Narodni galeriji. No, jaz bom pa danes obratno rekel, tudi v protest proti liberalnemu diskurzu, hvala vodilnim v Narodni galeriji na Prešernovi, da so nam danes priredili tak dan. Z veseljem si bom ob priliki šel pogledat prenovljeno in povečano Narodno galerijo, to izpostavo “grdega javnega sektorja”.

    Vsak cent, vložen s strani države v Narodno galerijo se mi osebno in za narod in njegovo omiko zdi vredna investicija in vsekakor boljša opcija kot razmišljanje, kje se da bogatašem in tajkunom še znižati kakšen davek, da bojo lažje zmogli odplačevanje kreditov za prevzeme podjetij, za svoje postavljaške zbirke porsche cayennov in za počitnice na Maldivih.

    Ponavljam; še Trumpu, precejšnjemu nespodobnežu, se po novem ( zaradi volitev?) zakonske rešitve, ki jemljejo revnim in dajejo bogatim, zdijo preveč nespodobne, da bi jih šel zagovarjat.

    • Trump je taka baraba kot Janković. Pravi republikanci so zelo zmedeni in razočarani, da je ta populist z demokratičnimi (socialističnimi) primesmi zasedel ameriško desnico. In z vulgarnostjo pridobil desni lumpenproletariat. ZDA postajajo vse bolj podobne Sloveniji.

      Večina tukajšnjih komentatorjev bi lahko iskreno odgovorilo na vprašanje v naslovu?
      “Jaz sem Janezov! ” Verjetno se jih zelo malo zaveda, da so sočasno s tem hkrati tudi Milanovi. Sem pa prepričan, da to zelo dobro vedo v CK ZK SDS.

      JJ je po svoje podoben Trumpu.

      • Trump ni moja opcija, tu sploh ni debate. Vpletel sem ga samo zaradi enotne davčne stopnje, kjer bi bilo ob nesramno visokih zaslužkih naravno, da jo podpira. Verjetno jo zdaj ne več predvsem ali samo zato, ker je kandidat. Kar kaže predvsem, da ni popularna; posebej tam, kjer se ljudem sanja, kaj sploh konkretno pomeni.

        Sicer bi jaz rad našel nekoga, ki bi me prepričal, zakaj naj bi bil za enotno davčno stopnjo. Načelno, nič v zvezi z lastnim ineteresom. Zakaj bi bilo to dobro za ljudi? Sam ne poznam ene zahodne države, ki ne bi obdavčevala progresivno, torej poenostavljeno bogate po višji stopnji kot revne. Mislim, da progresivno obdavčenje izhaja iz vrednot zahodne civilizacije, tudi svetopisemskih. Zakaj niti Thatcherjeva ali Reagan in njuni administraciji, ki markirajo nov vzpon ekonomskega liberalizma na zahodu niso vpeljevali, kolikor vem, niso niti razmišljali o čem takem?

        p.s. Rad bi tudi zvedel od sovražnikov javnega sektorja, kaj naj bi videl dobrega v uničevanju ( redukciji sredstev) Narodne galerije, za kar se zavzemajo? Ali šole, ki jo obiskuje moj otrok in programov, ki jih šola njemu nudi?

        • IF: “Sicer bi jaz rad našel nekoga, ki bi me prepričal, zakaj naj bi bil za enotno davčno stopnjo. Načelno, nič v zvezi z lastnim ineteresom. Zakaj bi bilo to dobro za ljudi?”
          ====================

          Zato, ker je to najbolj pravičen sistem obdavčevanja.
          Kdor npr. trikrat več zasluži pač plača trikrat več davka in ne npr. 6 krat več, kot se tebi in politikom zdi dobro.
          Zato, ker je to enostaven davčni sistem, ki omogoča manjšo obremenitev z birokracijo in tudi z manjšim številom dacarjev.
          Zato, ker EDS omogoča boljše pogoje za gospodarstvo in posledično boljše ekonomske uspehe neke države in posledično večjo blaginjo ljudi.

          • In zakaj potem takega sistema obdavčevanja, če je gospodarsko res toliko superioren, kot trdiš, ne prakticira nobena zahodnoevropska država, niti severnoameriška, niti Avstralija in NZ?

          • IF: “In zakaj potem takega sistema obdavčevanja, če je gospodarsko res toliko superioren, kot trdiš, ne prakticira nobena zahodnoevropska država, niti severnoameriška, niti Avstralija in NZ?”
            =======================

            To zahodno Evropo še čaka ko bodo spoznali, da jih vedno bolj socialistična politika vodi navzdol. Politiki, ko pridejo na oblast seveda raje ne spreminjajo progresivne davčne politike, ker bi jim to na kratek rok zmanjšalo njihove proračune, torej za časa njihovih mandatov. Kam je že pobegnil tisti znani francoski igralec?
            EDS imajo bivše komunistične države in hitreje napredujejo kot mi, ki smo brez EDS, in tudi hitreje od zahodne Evrope. Vse zahodne države so močno zadolžene, podobno kot Slovenija, nekatere še bolj. Vse to je posledica vedno bolj socialistične politike s katero delijo bombončke volivcem.

        • Ko pa začneš vrednoste vpletat, takrat se pa razjezim. Zamenjuješ koristno z dobrim in to opravičuješ z vrednotami. Kardeljev sin!
          Oziroma prostovoljni slovenski suženj.

          Jaz nimam nič proti progresivni obdavčitvi. Je sicer krivična, toda na račun poštenega cesarja, ki bo dobro zapravil denar, nimam nič proti. Če imaš pa goljufivega in zapravljivega cesarja, potem pa sem za flat tax, absolutno. Narodna galerija je vredna samo poštenega cesarja in spodobnega naroda. Če tega ni, jo lahko zaradi mene kar zaprejo. In jo tudi bodo, če bo šlo tako naprej. Da bom pa sam pe pumpal to, tako kot ti, z nekimi špekulacijami o vrednotah, mi pa na misel ne pride!

        • Tebi se ne sanja, kaj pomeni enotna davčna stopnja.

          Za bogate ni bistvenih sprememb, saj bogati so obdavčeni iz dobička. Progresivni davki so pa predvsem na plače.

          Marsikomu pa ne ustreza poenostavitev davkov.

          Kar pa se tiče krčenja sredstev. Obstaja en kup zavodov za mešanje zraka. Tudi v ZDA so šole, ki so se otresle sindikatov cenejše in boljše – pa učitelji bolje plačani.

          Marsikaj se da narediti učinkoviteje.

          • Moj poklon Riki, Alojz in Zdravko. Zelo dobro ste razložili.
            Bistvo: čim več naj z denarjem upravljajo tisti, ki so ga ustvarili (ker ga bodo bolje investirali in bo podjetništvo spodbudilo zaposlenost, boljšo tehnologijo in rast blaginje) kot pa (običajno skorumpirani, ne podjetni, nesposobni in zapravljivi) birokrati, ki vodijo državno gospodarstvo centralno plansko.

            Evropa je ves čas 20 let za Ameriko. Zadnjih 40 let pa močno hira ravno zaradi socialne države. Najbolj vidna rana je Grčija in Francija. Slovenija pa pravi rdeči “biser”.

          • In vendar tudi ZDA in Australija kot bolj liberalne od zahodne Evrope ne prakticirajo enotne davčne stopnje.

            Ne vidim, zakaj naj bi čimveč denarja ostalo tistim, ki so ga na trgu ustvarili. In koliko? 70%? 80%, 90%, 99%? Ustvarili so ga lahko zato, ker obstajajo drugi ljudje, v takem ali drugačnem pomenu. Ustvarili so ga ob podpori drugih ljudi in ob uživanju sadov drugih ljudi in javne blaginje.

            Javna blaginja je vsaj enakovredna individualni blaginji. Ljudje nismo samo individuumi, ampak smo tudi skupnost. Začenši z družino.

            In cesto npr. naredimo kot skupnost. Ali bi bilo bolje, da vsak naredi del ceste na svojem zemljišču. Po možnosti, da vsak po svoje določi, kje bo šla, kako široka, iz kakšnega materiala, katere prometne znake bo postavil in kje?

            Javne blaginje pač ni brez davkov. Naj bi vsa slonela na donacijah?

          • Še to. Nikjer nisem trdil, da se javnega sektorja ne da napraviti učinkoviteje. In se strinjam, da je to pomembna naloga. Ampak ne samo za javni sektor. Vsaj enako za realni sektor.

            Področje, kjer so Sloveniji v zadnjih 25 letih izpuhtele najvišje vsote, konkretno na desetine davkoplačevalskih milijard, ni predvsem javni sektor, ampak gospodarstvo v rokah države. S tem politike in omrežij.

            Glavni problem niso bolnica, šola in Narodna galerija; problem je zlasti državno gospodarstvo na čelu z bankami in ljudje, ki mešajo drek na tem področju.

            Še več, slovenski javni sektor zna biti že zdaj precej učinkovit. Opljuvani UKC LJ npr. v povprečju izvaja posege za manj kot polovico cene, ki bi jo bolniki plačali v primerljivih zahodnih ustanovah.

          • IF: “… Opljuvani UKC LJ npr. v povprečju izvaja posege za manj kot polovico cene, ki bi jo bolniki plačali v primerljivih zahodnih ustanovah.”
            ========================

            Jasno, da je cenejši, če raje odrežejo nogo otroku in to tudi “strokovno” utemeljijo kot najboljšo rešitev, v tujini mu jo pa raje pozdravijo. Druga rešitev je dražja, ampak danes mali igra fuzbal (z obema nogama).

          • Tvoje mišljenje o konkretnem ortopedskem problemu je pač produkt medijskega rumenega kretenizma. Ortoped Brecelj je hotel operirat na način, ki je del veljavne doktrine po svetu z majhno terapevtsko amputacijo, vas so pa prepričali, da je hotel odrezati celo nogo. Bomo videli, kako bo s to Renejevo nogo po alternativnih posegih, ki jih izvajajo redki v svetu, ki zahtevajo večkratne operacije in mučen potek zdravljenja. To da bo njegovo stopalo kot normalno je seveda velika iluzija. Lahko tudi, da bo odveč in da ga bojo naknadno amputirali.

            Sicer je pa videti, kako zlonamerno pristopaš k mojemu zapisu. Jasno sem definiral, da gre za primerjavo istega posega, izvedenega po isti doktrini in enako kvalitetno.

          • Ja, ja, zdravniki so rekli amputacija.
            Majhna, velika, srednja amputacija je amputacija.

            SSKJ:

            amputácija -e ž (á) kirurška odstranitev uda telesa: zdravnik se je odločil za takojšnjo amputacijo; amputacija noge; pren. velika etnična amputacija ♪

          • Seveda da je amputacija. Ampak zelo pomembno kje. Praviloma človek lažje živi z manjšo amputacijo in eventuelno protezo, kot da na njem visi nefunkcionalen ali slabo funkcionalen del uda.

          • Dilema je bolj strokovna kot populistična.
            Ali delček noge odrezati in dati protezo. Ali iti v zelo drag proces številnih operacij katerih uspeh ni zagotovljen.

      • Gospod Pavel, biti antijanšist po naravi ali pa kar tako, ker je to danes moderno (mediji bi vam kar ploskali), je ostudna, neintelektualna, provokatorska, papagajska manira in mantra premnogih Slovencev. Dajmo že enkrat ocenjevati ljudi po tem, kar so dobrega naredili za državo in družbo. Jaz Janši malce zamerim samo to, da včasih nasede očitnim provokatorjem in se spusti z njimi v dialog. Sicer pa bi politika s tako celovitim, strateškim razmišljanjem v Sloveniji trenutno težko našli. Da ne bo pomote: nisem SDS-ovec, in moram priznati, da je to daleč najbolj stabilna in verodostojna stranka.

  7. Priimek Đukanović že ima dve "lastninski" končnici Đukanov (od Đuke) pa še ić – končnica, s katero se je označevalo sinove (Đukanovići – sinovi Đukanova ali pa kar Đukana). Tako mi gre na živce že arhaična slovenska slovnica, po kateri bi mene klicali Đukanovićev Igor. Kaj šele, da me kličejo Milanov kader ali Janšev kader (oziroma a ni Ivan 😉 ).

    Upam, da si je večina politikov in volivce na desni (in zame še pomembneje na levi oziroma natančneje eko-liberalni strani) sposobna najti najprej voditelje z vsaj pozitivnim IQ-jem. Nato nekorumpirane. Nato bi bil zaželjen tudi EQ pozitiven. In potem šele vse kompetence, o katerih govori avtor zgornjega članka.

    • Pa kaj kompliciraš, si pač Milanov kader. To je od daleč vidno.

      Socialističen birokrat ne more bit pošten, ne more biti etičen. Vedno je korumpiran. To vidimo za vse Milanove propadle in sedaj umirajoče stranke. In to vidimo za vse demosove in Janezove propadle (v zasnovi) ali obstoječo umirajočo stranko.

      Večina insajderskih defetistov po mafijsko pravi, da “ni denarja za nove stranke. Od katerega mafijaša pa bodo plačane?” Se sprašujem kateri mafijaš pa sedaj plačuje Milanu in Janezu za njuno lutkovno gledališče.

  8. ZA ZMAGO NA NOGOMETNI TEKMI MORA IMETI MOŠTVO 11 IGRALCEV, SAMO KAPETAN NI DOVOLJ!

    Tudi politične stranke bi morale imeti enako število strokovnih odborov z uglednimi strokovnjaki kot jim ima DZ. Nogometno moštvo običajno ne zmaguje z manj igralci, ravno tako politične stranke ne morejo dati doprinos k delu DZ, če nimajo ustrezno pokrite vse odbore s posamezniki, ki strokovno poznajo področje.

  9. Lepo je imeti lep in velik avto, vprašanje je le, če imam dovolj denarja, da ga kupim in vzdržujem.

    Tako je tudi z javnim sektorjem. Lepo je imeti obsežen in kakovosten javni sektor ter visok družbeni standard, vprašanje je le, če si ga lahko privoščim.

    Če nimam dovolj denarja, imam pač skromnejši avto in skromnejši javni sektor. Zadnjega morda tudi bolj zdravega, če ga očistimo nepotrebnih izdatkov (raznih združenj, ki so namenjena bolj sebi kot drugim, privilegijem, ki izvirajo iz zakonov iz 60-ih let prejšnjega stoletja ipd.) in če bolj pride do izraza prioriteta nujnih in manj nujnih izdatkov.

    • Nekaj številk v podporo:

      Razmerje med BDP/Javni porabi je v EU 44%, za ZDA 39% (odvisna od tega, ali so republikanci ali demokrati na vladi), za Slovenijo pa 50%, mi pravi kolega.

      Za ustrezno razmerje je potrebno povečati BDP in zmanjšati Javno porabo. Upravljavska orodja so za oboje zelo podobna.

      Za zmanjšanje javne porabe obstaja tudi Študija: The EU’s Public Sector Spending Problem – AT Kearney.

      “Vedeti, hoteti, narediti” je baje izjavil Goethe.

    • Gospod Tine,
      zamegljujete sceno. Osnoven problem so lopovi. Šele, ko lopove odstranimo, se lahko pogovarjamo ali je javni sektor prevelik ali ni.

    • Menda kar 55%!

      Točno kot tine pravi. Imeti škodo ali audija. Ali celo fiata. Kajti ko se presežeš ostaneš s kolesom…

      • Stroški države in osebni stroški za šolanje nezaposlenih diplomantov so bistveno večji kot plačila za pripravljenost profesorjev.

        Razmerje med družboslovnimi poklici in naravoslovnimi je v Sloveniji 2.8: 1, v gospodarsko uspešnih državah EU pa 1:1.

        Potrebno je razrešiti strukturni problem, lovljenje lopovov tega ne bo razrešilo, ampak uskladitev usposabljanja s potrebami trga delovne sile, tudi emigrantske politike.

        • Se strinjam. Nad 50% v BDP za javno porabo je preveč. Optimalne številke so po mojem okoli zahodnoevropskih, nižje od skandinavskih socialdemorkatskih, a višje od baltskih, slovaških, britanskih, ameriških. Sam bi določil zlato sredino nekje na 42-45% BDP.

          Je pa treba pogledati, koliko proračuna gre dejansko za javni sektor. In koliko za plače v javnem sektorju. Velike vsote proračuna grejo v realni sektor. Med proračunom in izdatki za javni sektor je torej v Sloveniji velikanska razlika. Milijarde za banke ali za odplačevanje državnih kreditov ni isto kot javni sektor.

          Strinjam se s krčenjem dela javnih izdatkov. Ne nazadnje k temu sili 1 milijarda proračunskega primankljaja. Krčenje velja napravit brez nadaljnega poseganja v plače v javnem sektorju, ki so primerjalno z drugimi državami prej relativno prenizke kot previsoke.

          Sicer se pa pripravite, da vam v tej državi ne bojo mogli ponuditi operacije, ko jo boste potrebovali. Ker za njo ne bo na voljo anesteziologov. Pol mariborskih je že šlo čez severno mejo. Če niste za delo anesteziologa pripravljeni plačati vsaj toliko kot za delo vašega avtomehanika, prvega pač kmalu ne boste več imeli na voljo.

          • Škoda da nočeš razumeti. Ti si tehnokrat. Intelektualiziraš v stvareh, ki so poslovne. Ampak zate poslovnosti ni. Tebi je vse plansko. Ne gre tako. V tem sistemu anasteziologi bežijo v Avstrijo. V tem sistemu, IF, ki bi ga ti obdržal “v zlati sredini”. Kar pripravi se ti da bođ ostal brez potrebne operacije.

            In še to: 50% realnega sektorja, kot ga imenuješ je državni, torej JAVNI sektor. Tudi bolnice so javni sektor! A ti ne razumeš problema? In država si LASTI paciente.

            V Sloveniji vse naredimo za pol manj denarja kot v tujini. In kljub temu imamo 1 milijardo primanjkljaja! Vse samo zato, ker je nekoč tudi tebe nekdo prepričal, da kapitalisti “obdržijo presežno vrednost”, za katero ti še danes misliš da je tudi naša in ne od lastnika. Lastniki lopovi.

  10. Glavni problemi naše države so strukturni: stopnja monopolizacije ali demonopolizacije nad družbenimi sistemi, odnos negospodarstvo (javni sektor) glede na gospodarstvo, v gospodarstvu odnos privatnega lastništva glede na državno, v negospodarstvu delež družboslovnih poklicev glede na naravoslovne itd. Vsa strukturna nesorazmerja so pa med seboj povezana in soodvisna.

    Vsi drugi problemi so utemeljeni v teh. Če tega ne opazimo, bodisi tega nismo zmožni videti ali pa v resnici sprememb ne želimo.

  11. Stranke na desnici ne bi smele obravnavati državnih zadev tako površinsko in plehko kot levica.

    Državne zadeve niso le uprava, pravosodje, mediji, politika in ustvarjanje pogojev za dobro gospodarjene.

    Ampak tudi tisto, kar je podstat temu, da lahko prej navedeno nemoteno in učinkovito funkcionira.

    To pa je civilizacijska vrednotna, kulturna, domoljubna podstat personalnih nosilcev državnih zadev in civilnega aktivnega državnega jedra.

  12. Ne vem kolikič že ponovljeno slabo ,površno in nedosledno analiziranje.Za postavitev diagnoze in načrt zdravljenja je najprej potrebna vsaj čisto natančna anamneza.V prispevku zgoraj pa so opisani-potem pa kar absolutizirani kot zaključna?diagnoza- samo nekateri delni-sicer hudi- bolezenski simptomi našega pacienta.Pa še za te avtor ne navaja kakih zares strokovnih in konkretnih izvidov preiskav.Obljublja nam sicer nadaljevanje-kot vsi bolj ali manj slabi zdravniki pacientu naslednji datum pregleda-da si zagotovijo delo in plačo… Jaz pa pravim:NE potrebujemo analiz,ne množice strank-ne novih ne starih-potrebno nam je samo natančno razločevanje med totalitarizmom in svobodo.Prvi je podoba nepokretnosti,druga gibanja.Samo v tem primeru imamo vsaj majhno možnost ozdravitve.Svoboda pa je seveda težka odgovornost za vse,ki so,ste in smo bili vajeni hoditi le ob in na vrvici totalitarcev.Kot prvi,negotovi,šepavi koraki ob hojci,ko in če zlezemo z bolniške postelje.Izbirava pa jaz in ti,tu spodaj,tukaj in zdaj.Ali hočem,hočeš ozdraveti ali ne?To je edino vprašanje.Če ne,bomo takoj nazaj na postelji,če pa da..me-nas čaka dolga,težka in mučna rehabilitacija celega telesa na vseh področjih.Noben hokus pokus ne obstaja.Ne bo nam odgovoril Peter Sušnik,ne Kučan ne Janša.Na potezi sva ti in jaz.Danes.

  13. Ve se, v katero smer moramo iti:
    – čim manjši vpliv države v gospodarstvu,
    – solidarnost naj postane vrednota in ne naloga državnih organov
    – prizadevanje za skupno dobro naj postane vrednota in ne naloga vlade pod imenom nacionalni interes
    – osnovno izhodišče prava naj že postanejo človekove pravice in ne Bavconovo pravo, ki ga uči Pravna fakulteta

    Za prelom s starim sistemom pa moramo biti pripravljeni iti na ulico protestirati, saj lopovi na oblasti svojih pozicij brez boja ne bodo prepustili. Pa smo res pripravljeni to storiti?

  14. Razlika je ta, da pri Janezu vedno dobiš tisto kar izbereš, kaj se na koncu izvali iz Kučanovih jajc, se pa nikoli v naprej ne ve. Na levici, tako kot večinoma tudi v tujini, vlade postavljajo in odstavljajo kapital in interesne skupine, medtem ko SDS nima stricev iz ozadja ampak vse glavne poteze vleče Janša, kar je veliko bolj transparentno in zato je meni ta model veliko bolj všeč. Navsezadnje lahko politike vsake 4 leta zamenjaš, nevidni, zakriti obraz kapitala pa se z lahkoto seli iz ene v drugo stranko.

    • “vlade postavljajo in odstavljajo kapital ”

      Pravi marksistični FDV jezik značilen za naše družboslovcev, ki jih je kot listja in trave.

      • Glede na našo zgodovinsko izkušnjo s komunizmom je povsem logično, da se zdravo razumski ljudje otepajo vsakršne veze z marksizmom in iščejo svetle vzore v zahodni Evropi, ZDA, liberalnem kapitalizmu in prostotržni demokraciji. Ampak če si dovolimo biti iskreni, tudi tam ni vse zlato kar se sveti, bolj podobno istemu sr***u samo v bistveno dražji, finejši in bleščeči embalaži.

        Tvoje malikovanje liberalizma, ki danes v praksi sploh ne obstaja saj so ga povozile velike, oligopolne korporacije, ki dušijo tako gospodarsko kot politično konkurenco, ni zelo daleč od malikovanja velikega vodje, ki ga pri drugih tako srdito napadaš.

        Če je cena govorjenje resnice, kdo drug pa postavlja vlado kot kapital, etiketiranje z marskistično fdvjevko, potem pač naj bo.

        • Ne malikujejm ne liberalizma, ne kapitala.
          Borim se za čim več svobode.

          Liberalizem mi je kot matematika. Dejmo jo uporabljati, da bomo čim bolj realne in pravične izračune dobili.

          Liberalizem ne prinaša sreče in odrešitve, ampak samo manj ropanja in izkoriščanja.

          Kar imamo trenutno v tujini, da korporacije podkupljeni birokrate. Da elita vplivnežev (ne pa kapital, ki nima možganov) zlorablja državo za monopol, kartel in na koncu oligarhijo.

          Demokracija ne obstaja. Zanjo se skriva oligarhija. Pri nas v Sloveniji so oligarhije old boys in young boys. Vsakič, ko je JJ prišel na oblast, je šel z njimi v posteljo in plesal kot so piskali. Prosim ne bodi naivna in nerazsodna. Ne malikuj ga. Preberi : To so bile svete krave ali kaj od Vehovarja. Kake posle je z Zidarjem delal. Mafija ima toliko dokazov v poslih z njim, da bi ga lahko enostavno odpikala. Pa ni glupa, ker ji preveč koristi.

          Kakšen kapital hudobni neki? Sej smo zadrogirani na pufih. Namesto, da bi se kapitalsko odprli, in bi več malih in srednjih investitorjev biznis delalo, postajamo sužnji velikih (in zlobnih) posojilodajalcev. Ker večina državljanov in politikov isto kot ti marksistično, iz 19.stl.vleče bedaste predsodke, strahove in histerijo.

          • Edini, ki “malikujejo” Janšo so njegovi nasprotniki, ki mu pripisujejo nadnaravne, diabolične lastnosti, čeprav je v resnici samo politik, ki gleda na svoj interes. V letih 2004-2008 je bila Janša tisti, ki je žvižgal, ostali pa so morali plesati, kar je lastnost močnega politika. Ko Zidar ni želel več plesati, so ga v marici vozili po Ljubljani, izbruhnila je afera Čista lopata, zaradi katere bo moral v zapor, Boško ga je nategnil z Delom, pa danes tudi sedi v kehi, Janša je bil tisti, ki je napovedal vojno tajkunom etc.

            Seveda je JJ hotel vzpostaviti svoje omrežje, ker dobro ve kako stvari tečejo tako pri nas kot v tujini, kjer se dobro ve, da brez podpore kapitala ni oblasti, vprašanje je samo kdo je tisti, ki vodi igro, zame je bolje, da jo politik, ki se mora najmanj vsake 4 leta stehtati na volitvah, kot pa strici in lobisti, ki jih ni nihče izvolil. Mnogi so mu to seveda zelo zamerili češ da je isti kot komunisti, ampak ob tem naivno spregledali, da je vseeno bolj zdravo, higienično in ima večji potencial za spremembe stanje, da imamo dve enako močni opciji, ki se na oblasti izmenjujeta, kot pa eno samo, ki obvladuje vse.

            Sem že davno prebrala Svete krave, Mičo in njegove kolumne so bile v tistem času osvežitev za naš prostor in imel je par res dobrih poant, ampak daleč od tega, da bi pojedel vso pamet sveta, njegova stališča do kulture, kmetijstva, legalizacije drog, prostitucije, izenačitve istospolnih….. so bile povsem mimo. In tako kot mnogi drugi, svojih idej ni znal spraviti v prakso. To, da je iskal liberalizem v LDSu pa tudi marsikaj pove o njegovi naivnosti.

            Kdo naj bi se kapitalsko odprl, a država? Saj vendar praviš, da država ne sme igrati nobene vloge v gospodarstvu in kaj potem že danes ovira male in srednje investitorje, da ne delajo biznis?

            V bistvu sploh ne vem kaj bi rad. Ne verjameš v demokracijo, veš, da imajo oblast elite, hkrati zanikaš, da bi vlade postavljali lobiji in interesne skupine, pa vseeno vidiš rešitev v novi, super stranki, ki bo čudežno, mimo vseh političnih zakonitosti, zaobšla vse ovire in uvedla korenite spremembe.

            Jaz kot edino možnost vidim zunanjo intervencijo, leta 2013 so imeli levičarji srečo in so se izognili trojki, ki bi temeljito premešala karte, ampak na obzorju je nova svetovna kriza, Slovenija je bistveno bolj zadolžena in morda se bo tokrat ponudila nova priložnost.

      • V bistvu gre za isto dilemo, ki jo izpostavlja Sušnik. Ali si do kraja liberalec ali pa socialist, nobene vmesne poti ne dopuščaš, čeprav svet ni črno bel.

        • Ali si pošten ali lopov. Ali se trudiš govoriti resnico ali lagati. Ali omogoča še ljudem poslovati in bogateti, ali jim kradeš v imenu osladnih FDV ciljev?

        • Lysander Spooner once said, “When a human being is set upon by a robber, ravisher, murderer, or tyrant of any kind, it is the duty of the bystanders to go to his or her rescue, by force, if need be.”

        • Država je v 20.stl. in 21.stl.postala največji kapitalist, z davki zbere toooooliko kapitala, da birokrati uničujejo trg z neskončnimi anomalijami.

          Samo slovenski delavec od virtualnega denarja zasluženega z delom (bruto bruto plača) do nakupov hrane, obleke, zdravil, goriva državi da 70 procentov svojega dela, denarja.

          Socialna država je največji tiran, oligarh in terorist. Hkrati pa je večina ljudi sužnjev, ki to Državo malikujejo.

          Socialistična Država pa je še bolj strašna, totalitarna, teroristična.

          • Ne zagovarjam tako glomazne, zbirokratizirane in neučinkovite države kot je naša, ampak tudi “nevidni roki trga” ni mogoče vsega prepustiti oz. kot se je pokazalo, se jo da uzurpirati. Rabimo neko novo, srednjo pot.

          • Ti si ista kot IF in cel Demos. Hej Janševa feministka, i ne bi bilo bolje, da bi janez doma čuval otroke kot oče in dedi, njegova žena pa bi prevzela vajeti SDS. To bi bila zmagovita operacija. A dvomim, da je Urška tako asertivna in feministična. No, hvala Bogu, da ni feministka, saj zgleda zelo feminilno in privlačno.

          • Še enkrat več dokazuješ, kako stereotipno razmišljaš. Ne, feministke niso same grde, zagrenjene možače pa tudi brezmadežni, diletantski novi obrazi ne sodijo na čelo največje opozicijske stranke. Urško bi udbomafija zlomila v parih mesecih, naj raje kar opravlja svoje delo, tudi dobre zdravnike krvavo potrebujemo v tej državi.

          • “Rabimo neko novo, srednjo pot.”

            😮

            Groza! Spet bi nekdo na nas eksperimentiral! Kaj manjka socialnemu tržnemu gospodarstvu, kot je bil v Nemčiji pred vdorom barbarov? Še tisto popravimo pa je!

          • Pavel, ne vem, kaj se vam je v življenju tako hudega pripetilo, da sovražite cel svet in še sebe povrhu. Malo več logičnega razmišljanja in zdrave kmečke pameti!

          • “….Rabimo neko novo, srednjo pot”
            —-
            Groza ?
            Dokler ne vemo kaj to je, je zgražanje nepotrebno.
            Če je ta pot podpora odprte družbe z njeno močjo argumenta, je ta pot edino kar nam preostane.

          • @KP Nikogar ne sovražim! Zakaj mi podtikaš? Samo nikogar ne malikujejm tako kot ti in potem nisi zmožen sprejeti kritike, ki jo uvrstiš takoj, avtomatsko (brez zdrave pameti) v predal sovraštva.

          • @Amelie : te podpiram v tem.

            Rabimo tehnokratsko stranko, ki bo imela tehnične, merljive cilje v programu.

            Že 70 let nas vodijo paraziti, družboslovci, birokrati (pravniki, FOV), ki so popolnoma izgubili stik z realnostjo.

            Dovolj je, da taka stranka dobi 20 procentov. Kot Most na Hrvaškem. Pa potem prisili enega od obeh socialističnih (populističnih) blokov v nujne in krute reforme, če bo hotel le ta iti v vlado.

    • Gospod Pavel,
      spet vpijete, da so na desni isti kot na levi! Pavel??? Pavel??? Kajni to Pavel? Zdravko?!!
      😮

          • Nasprotno, nič ni v redu in nič ne deluje, ne staro ne novo, ne socialistično ne liberalno. Še najbolj delujejo stvari, ki so nadčasne in ki se ne ozirajo ne na socialističnost, ne na liberalnost.

            Se pravi v akademski sferi ljudje, ki se ravnajo po večstoletni akademski etiki in ki jih politika in ideologija in podjetništvo niti najmanj ne vlečejo. Ampak jih vleče le stroka.

          • Utopija je prej prepričanje, da bomo v 21. stoletju na naših tleh imeli eno spodobno univerzo. Državno ali privatno. To, kar je zdaj, je pa iz leto v leto hujša karikatura. Morda, da imamo še kakšno spodobno fakulteto. Ali pa še to ne.

            Mislim, da je bila akademska sfera leta 1940 pri nas nekajkrat bolj spoštovanja vredna kot je danes.

        • Peter Jambrek je 15 let bil tesni sodelavec in prišepetovalec JJ. Je tako kot Virant tipični Janšev socialistični birokrat. Novi razred, ki privatizira (z državnim denarjem). Od birokrat grabežljivega postane tajkuni, mafijec. Iz birokrati nikoli ne more nastati dober gospodar. Ker je razkril, da je cesar nag in da nujno rabimo na desni nove stranke, ker je SDS in JJ politično Tot in na poti izumiranja, so te informacije prišle iz njegove tajne službe ven.

          Mi rabimo samo privatne šole, tekmo med njihovimi lastniki. Ter vaučerje (državni ček, javno šolstvo), da se razvije konkurenca in dvigne kvaliteta. To so mlakuže. Ogromno učiteljev si umetno dviga nazive na dokaj umazan in goljufiv način. Jožica Brodarič prodaja mednarodne konference za 200€. Šola plača (ravnatelj svoji kliki v šolah), dobijo kr tko nazive, plačilne razrede in dvojno plačo začetnega učitelja.

          • Razen katoliških vrtcev in škofijske gimnazije v Šentvidu ( morda v Mariboru, te ne poznam) ne bi dal roke v ogenj za noben privatni projekt, ki se je pri nas v 25 letih pojavil na področju šolstva. Morda še za Montessori šolo, pa še to je verjetno prezgodaj soditi o sadovih.

            Neka vrhunska nova privatna fakulteta v zadnjih 25 letih? Lepo vas prosim, ne se hecat.

          • Poanta je v tem, da je tvoja obramba javnega sektorja prazna.
            Enako kot za šolstvo velja tudi za zdravstvo. Ni razloga, da bi bilo drugače.

          • Gospod IF,
            vzemite si dopust in se odpočijte od našega nerazumevanja vas. Recimo … kak mesec in videli boste, da so miti Janez in niti Milan nista spremenila. Še vedno bosta tu.

          • Sedaj pa si zamisli, da je takih kot ti večina v Demosu in na desnici. Zato ni v 25letih bilo minimalnih premikov. S komunisti vas druži fevdalna zaplankanost in socialistično parazitiranje in življenje na Titovih pufih, ki jih še danes ne zmanjka.

            Medtem so na Poljskem, Madžarskem, Češkem nastale številne tuje fakultete in univerze.

            Stvari je treba privatizirati. Ponuditi gospodarskim lastnikom. Ta bo dobro 1/3 obdržal in potegnil notri mlade in tuje strokovnjake in več in bolje se bo delalo in skrbelo za kvaliteto.

          • Najboljši predlog doslej danes res. Vzel si bom res daljši dopust od komentiranja.

            Ne mislim več kaliti vaših družnih religiozno zamaknjenih predstav o tem, kako se bojo v nekaj letih Harvard, Oxford, Cambridge lahko skrili pred slovenskimi privatnimi šolami in kako vas v privatnih bolnicah čakajo skoraj zastonj operacije, če bi bilo treba.

            Evo, si bom vzel raje čas za pogledat državno Narodno galerijo kot za breplodna prerekanja tule. Veliko užitkov v virtualnem liberalizmu in še bolj virtualnih njegovih sadovih vam želim in kličem na svidenje!

          • Takšno pokroviteljsko slovo je res odveč. Problem imate intelektualci, ki imate preveč znanja. Real life vam je pa tam zunaj, nekje, v daljavi. Razumevanje in spoznanje je modrost, ne pa zgodovina, sociologija, ekonomija in vse znanosti skupaj.

          • AlFe,
            razočarali ste me s preganjanjem IFa na dopust, češ da si bo odpočil od ‘vašega’ nerazumevanja.

            Ali ste kdaj enako predlagali svojemu somišljeniku in varovancu Pavlu, da bi si odpočil od ‘nevašega’ nerazumevanja?
            Sodeč po številu njegovih postov o Milanu in še veliko večjem številu postov o Janezu, je nadvse očitno, da tadva zelo mučita prav vašega varovanca. Začasni odmik od njiju bi mu utegnil koristiti.

            Znebiti se drugače mislečega sogovornika tako, da ga preženeš proč, je najlažje. Težje pa je z drugače mislečim sogovornikom argumentirano in potrpežljivo razpravljati.

          • Ah, Vanja, Alfe štosira. On nikogar ne preganja, sploh pa ne tako kot funkcionarji stranke mene tukaj.

            If seveda ni treba iti na oddih. On rabi malo žrtev špilati. Je namreč res zelo hudo, ko so vsi proti meni. To ni kar tako. A po drugi strani on zagovarja mainstream birokratov in mainstream povprečnega socialističnega katolika.

            Dosti težje se je biti z levimi in desnimi socialisti. S kolektivističnim vulgarnim valjarjem.

  15. Feministka:

    Država mora sestopiti iz gospodarstva (zdravstvo in šolstvo sta špici gospodarstva),iz bank, iz podjetij in ukiniti večino zakonov, ki dušijo dostop novih investicij (tujega kapitala, ko ga tudi “desničarji” fašistično preganjate).

    Tuj pritisk je največja opcija.
    Druga je, da nas čim več spregleda in gradimo kritično civilno družbo in nove stranke, ki bodo res nove in brezobzirne do Milana in Janeza.

    Glavni cilj je totalna privatizacija in da mafijo spravimo iz sedla v zapore, ter birokraciji močno pripremamo kleptomanske prste, jo strogo reguliramo na učinkovitost in drastično zmanjšamo.

    • Ne zavzemam se za preganjanje tujega kapitala, le od kod ti taka bizarna ideja, podpiram privatizacijo podjetij in bank. Glede totalne privatizacije, vključno z zdravstvom in šolstvom sem bolj zadržana. Zakaj takega rabiš zelo dobro delujoč pravni sistem in državne regulatorje, ob splošno prisotni balkanski mentaliteti, bi bile zadeve lahko še slabše kot sedaj. Če je soditi po izrednem študiju, ki je danes eden tistih delov izobraževalnega sistema, ki je dejansko na trgu, potem bi bil najpomembnejši kriterij plačana šolnina, ne pa nivo znanja.

      Še vedno ne vem s čim bi ti financiral nove stranke, saj menda razumeš, da nobeno kosilo ni zastonj.

  16. Šokantno slaba ocena. Resnično ne razumem, kaj je zdaj to. Sušnik kot kak Markeš na začetku svoje preobrazbe v sovražnika Janše ne upošteva, prvič, izdajalcev v Demosu, drugič sprevrženih slovenskih medijev, ki so botrovali dejstvu, da demokratični blok nikoli po osamosvojitvi ni bil na oblasti. SDS je bila nekaj let na polovični oblasti (brez podpore podsistemov), pa je vseeno naredila precej več kot komunistična pohlepna loža. Sušnik zahteva nekaj novega! Kaj je lahko še novega, kar v svojem programu ne ponuja (in po svojih najboljših močeh uresničuje) SDS? Ker nisem naiven, mi je jasno, da ta članek nekaj pomeni. Napoved nove stranke, ki bo na desnici konkurenčna SDS? Počasi me že grabi panika, ker ne vem več, kdaj se mi bodo nehali prikazovati izdajalci. Vedno se prikazujejo, ko SDS krepi svojo moč in podtaknjen razdor ustreza Kučanu. Pravi poden pa je izenačevanje Kučana in Janše. Je vse skupaj v povezavi z Leljakovo knjigo o udbi? Očitno imajo tudi v Slovenski zavezi polne omare okostnjakov, če se je Sušnik spravil tako nizko.

    • Gospod Lucijan,
      panike nikar! Ker s takim razmišljanjem samo potrjujete avtorjevo misel: “Problem slovenske politike je pretirana personifikacija.”

      • Glavna poanta mojega komentarja je: Novi obrazi – tudi na desnici – ne morejo prinesti nič novega. Zato, ker tisto, kar naj bi bilo novo, že obstaja. V programu in delovanju SDS.

        Zato antipod Kučan – Janša ni protisloven, ampak paradoksen. Slovenski mediji, katerih gorivo je sovraštvo do Janše, se zdijo kot plačani del še vedno (zelo) žive udbe. Atmosfera, ki so jo ustvarili, je, da je levičarstvo normalno stanje, vse ostalo je fašizem. Srhljivo je, koliko pametnih ljudi naseda na to formulo. Po novem (vsaj zdi se, da je po novem) tudi na desnici.

        • Še en moj klic na pomoč: Kdaj bomo dovolili politiki vstopiti v naše vsakdanje življenje? Po 25 letih demokracije je čas, da se politika umesti v naš vsakdan in postane nekaj normalnega. Da lahko čisto sproščeno, brez da bi doživeli gnusno zgražanje, rečemo: Jaz volim SDS ali jaz volim SMC. Ali jaz ne maram SDS ali jaz ne maram SMC.

          Socializem je pohabil velik del volilnega telesa, to pa s pohabljanjem nadaljujem na svojih otrokih.

          • Lucijan,vsaj vaši 3 komentarji na Sušnikov prispevek razodevajo kanček jasnega prepoznavanja problema.Malo bistrejši sta tudi mnenji feministke in vanje….večina drugih z avtorjem prispevka na čelu pa tudi mene plaši….smo res že tako globoko zabredli v močvirje manipuliranja,da komaj še kdo vidi čez…

    • …izdajalci v ZK … sprevrzeni mediji (Mladina).. zahtevajo nekaj novega…. Kaj je lahko še novega, kar v svojem programu ne ponuja (in po svojih najboljših močeh uresničuje) Zveza komunistov? … napoved novih strank… vedno izdajalci, ko ZKS pokaze svojo moc…. 🙂 🙂 🙂 🙂 🙂 pa kje ste se samo tega naucili?

  17. Očitno sta samo dve opciji:

    – ali personificirana politika
    – ali vrednotna politika.

    Kaj pa če oboje pooseblja oziroma združuje v pozitivnem smislu 1 oseba? Tudi to je mogoče. Celo idealno je.

    • Idealno obstaja samo na FDV in v vrtcu.

      Stranka naj se vodi kot podjetje:
      Program
      Merljivi ukrepi
      Refleksija akcij
      Nagrade in kazni akterjem

      Današnji politiki nas veš čas farbajo z miti o demokraciji, Evropi, socialni pravičnosti.

      Folk pa ni več butast, da bi nasedel floskulam in show off konfliktom in aferam, ki v osnovi samo kažejo kako zelo impotentne in neučinkovite politike imamo.

      Na srečo to bedo kupuje samo še 1/3 volivcev.

  18. Prav gotovo mora imeti voditelj vrednotno avtoriteto, ki mu omogoča, da ne ustvarja le vrednotno skupnost, ampak tudi skupnost, ki jo odlikuje pozitivna urejenost, red in s tem učinkovitost na vseh področjih življenja.

  19. pavel
    28.1.2016
    11:17
    Ah, Vanja, Alfe štosira. On nikogar ne preganja, sploh pa ne tako kot funkcionarji stranke mene tukaj.

    ===
    Znimivo bi bilo slišati konkretna imena, kateri funkcionarji iz katere stranke te preganjajo, Pavel?

  20. Lucijan piše:
    “Sušnik kot kak Markeš na začetku svoje preobrazbe v sovražnika Janše ne upošteva, prvič, izdajalcev v Demosu, drugič sprevrženih slovenskih medijev…”
    “Pravi poden pa je izenačevanje Kučana in Janše.”

    Sušnik je tukaj začel s serijo kar dobrih člankov. Lahko pa bi pa tudi rekel všečnih. In napisati članek ni kakšen poseben strošek. Tako da se mi zdijo Lucijanovi pomisleki čisto tehtni.

    Ali so se Janša in njegova stranka sposobni spravit v red, je pa spet drugo vprašanje. V smeri depersonifikacije, itd. Osebno se mi zdi to bolj verjetno, kot pa da dobimo kaj uporabnega iz neke nove stranke. (Enkrat bo pač treba rešiti medgeneracijski konflikt.)

    Rabimo predvsem močno civilno družbo. Ob referendumu se je oblikovala. Ampak, da bi zdaj iz tega nastala neka nova kilava stranka? To bi bil spet en močen nateg.

      • Mlajša generacija še ni dovolj močna, ostalo so pa vse isti akterji. Jaz sem bolj za to, da se stvari najprej še malo prečistijo. Nova stranka se mi zdi samo lažno upanje, nedelujoča bližnjica.

  21. 2/1
    Ma, uoštja, saj ni slabo spisano, je pa prekratko.Nekaj manjka.
    Zbudijo se mi tri-štiri stvari, ki manjkajo, mogoče. zadeva je multi-multi.

    Kako bi , denimo, g.Šušnik lahko zaoral ledino Politika.Ni nujno, da začne na novo. Lahko se priključi nekam. Mislim, da bi bilo fulkulšpon!

    V spisu začne z glavnima dvema protagonistoma.Z Janezom in z Milanom. To mi je všeč. Je dejstvo in je tisto, kar je rekel Milan vsem Janezom na slovenskem:
    Danes so dovoljene sanje (MI vam dovolimo)!
    Jutri bo nov dan (Ki ga bomo diktirali mi!)

    Pogrešam pa obe imeni v jedru spisa. Pogrešam izjasnitev in pojasnitev njunih vlg v procesih, ki jih razodeva g.Sušnik. Mislim, da je ključno povedati kdo od obeh je igral kakšno vlogo in kakšen rezultat je dosegel in končno : zakaj je rezultat časa, ki pride ?

    Duel obeh Titanov je , zame, mitološki dolgi boj Dobrega z Zlim.
    Kaj bi, g.Sušnik, Slovenija imela brez enega ali brez drugega, ki jih postavljate na ogled na začetku spisa?

    Prosim: kaj bi bilo v Sloveniji s Slovenijo brez Janeza Janše ?
    Povejte, prosim.Vaš cenjeni spis lahko dobi nadaljevanje.

    Kaj bi bilo v Sloveniji brez Kučanovega Milana ?
    Pomislite, povejte prosim.

    In kaj se obeta Sloveniji v nadaljevanju, ko ji še vedno in vedno bolj nasilno za vratom pije srčno kri Kučanov tiranozaver Slovenistan?

    Opisovanje stanja za nazaj je matričnokompleksna zadeva, ki zasluži obdelavo in multidisciplinarno obdelavo mladega misleca in poštenjaka Pahorjevega pisateljskega kalibra v hrumenju Univerzuma druge polovice XX.stoletja s korakom v grozečo kataklizmo 3.svetovne vojne po koščkih, tako po p.Frančišku , 1.rimskega škofa.

    Torej, ok, g,Sušnik, opozarjate, ampak, očitno je Stvarnik podaril slovenskemu rodu priložnost, da spozna lastno vlogo in poslanstvo
    na izidu ultramaratona Svobode in človeške univerzalne funkcionalnosti proti boljševiškemu zlu, ki se je skotilo iz čistega boja
    ruskega naroda za človekove fundamentalne pravice med 1890 in 1917 in se pogubno razlilo tudi pod Triglav po letu 1940.

    Gre za to, da se je daleč od nas narod zatiranih garačev uprl ruski tiraniji carskega režima.
    Uspešen upor je izkoristila špica morilskih boljševikov in s strahotno tiranijo in z desetinami milijonov pogubljenih sebi in svojim morilskim nagonom podredila zmagovite reveže garače iz tovarn in iz ruskih polj.

    Grozno je, da je nore boljševike po porazu 1905, očuvala v svoji sredini zahodna kapitalistična srenja na čelu z Rockefellerji v ZDA.
    Še bolj grozno pa je, da jih je, Lenina in njegovo leglo morilcev, v Rusijo v jeku prve svetovne vojne v zaprtem diplomatskem vagonu iz Švice v Petersburg poslala Nemčija z Zimmmermanom, velikim strategom na čelu!
    Kaj so dosegli, pravite?
    ZDA so dosegle, da je Rusija, ki so jo vodili boljševiki, iz resne konkurentke Zahodu, postala kripljasta norišnica in morišče milijonov
    ter bila izključena iz tekme svetov.

    Prs.,glej še nadaljevanje. Čečeste.Hvala.

  22. 2/2
    Darilo Imperialnega Zahoda planetu Zemlja: Boljševizem

    Nemci so dosegli, da so Boljševiki sesuli carski režim in rusko državo ter na kolena spravili rusko uporniško armado in sile osi po tem niso več imele sovražnika na vzhodu in so lahko navalili na zahodne fronte od Rokavskega preliva do Jadrana !

    Zmaga boljševikov je bila pirova zmaga zahodnega sveta, ki se je vlekla potem še skozi drugo svetovno vojno in vse do 1991! Krivda/odgovornost “krščanske civilizacije je za vzhodno Evropo in za Rusijo neizmerna”?.

    Najmočnejši in najtrdovratnejši sistem upravljanja s človeškimi masami se je ukoreninil ravno pod našim Triglavom. Broz-kardeljanska hudičeva mora se je zasadila kot boleč meč v slovensko narodovo bit in njegovo zgodovino. Še najbolje jo , zame, ponazarjajo ljudje in njihovo dvopolno razdvajalno delo, nikoli simbiozno, vedno enoumno – pa vendar “pobožno” v svoji biti in mehkojokajoče in klečeplazno v enoumju zauralske fikcije brez oprijema v Univerzumu. To sploh niso politiki, čeprav izgorevajo zanjo .Recimo jim Matjaž Kmecl, Miško Kranjec, Ciril Zlobec, Jože Javoršek in še marsikdo.

    Šele potem, g.Sušnik, pridemo biti sposobni o tem kako je slovenski človek doumeval in se umestil v svojem preživetvenem boju in so ga naučili po 1945 jasli ali na Samopostrežno trgovino z nazivom Država.

    Na strehi te samopostrežne trgovine se bije boj za Slovenijo. Za državo svobodnih, samostojnih, hrbteničnih, samoregulativnih dostojanstvenih, korajžnih, zavestni, kritičnih, veselih in inovativnih svobodnjakov, ki se globoko zavedajo svojega ponosa in dolga do prednikov, ki so nam ohranili zadnji košček nekoč velikega ozemlja, segajočega preko večjega dela današnje Avstrije in Švice do Črnega- današnjega Schwardvaldskega gozda z Velikim Klekom , kjer se nam je ohranilo telo zgodnjega prednika Otzija izpred 5500let.
    Ja, fantastika, iz prav tistega časa imamo v svoji narodovi skrinji še dva grala, kolo z osjo in čolne drevake z Barja,vse kot najstarejše dokaze našega bivanja pod Triglavom. Srečna nacija, torej!O piščali iz Divjih bab govorim le kot o dejstvu , ki razbija znanost v vedenju o vlogi butastega neandertalca, ki igra melodije
    o katerih oni pridigajo šele 50.000let kasneje! Pa jo imamo.Slovenci jo imamo.Sveti gral narodove identitete, ki ji nihče ne more vzeti naslova.

    In, ni slučajno, tale naš Janez Janša nam je poslan, da nam razodene še marsikaj, ne samo dobe vmesnega časa v bogatem in veličastnem Noriku.
    Opus tega velikega igralca v titanskem boju z zagamanim zlom, je v bistvu velika šola, ki jo piše zgodovina. Bil je veliki Gandhi, bil je Mandela in bil je Janez Janša, bodo učili v šolah.
    On ve, da mora dokončati veliko delo.On je to znal opraviti.Janez je plezal veliko Loško steno, plezal je velike smeri Severne triglavske stene. Kučan mu je prišel blizu samo, ko so ga vodniki šlepali po turistični slovenski smeri na rob Stene. Toliko, da so ga,vsega zamišljenega “nad usodo sveta pod njim” nad robom stene in šopom rdeče vrvi v rokah slikali v opoldanskem soncu. Glej, Narod, tudi jaz sem plezalec!O , seveda.Za potrebe Mita!

    Seveda, do soočenja, pa ne pride. Zakaj ga nikoli ne bo?

    Morda, g.Sušnik, zato, ker po soočenju bi ne bilo več dveh , ampak bi ostal samo še Janez.Milan pa bi šel na zapeček tuhtat, kaj ga je zadelo in razbilo veliki pocukrani tarepasti mit najprvega predsedatelja Slovenije & slovenistana in Štefka bi samo še kuhala penzionistične čajčke.Golobiča to ne bi motilo.

    Kučana , kot ga poznamo, v srži, sploh ni. On je medijsko in režimsko ustvarjen fikcijski lik, tako kot so novodobne virtualne figure filmskih/računalniških platen. Mit je njegova glavna substanca. Tudi Broz je bil. In zdaj je niče. Nihče ne moli zanj.Četudi se je preračunljivo dal spovedati, kakor pripovedujejo gostilniške bajki.
    Milan dobro ve, da bi mu Janez slekel carska oblačila.
    Potem bi vse bilo povsem nova zgodba.

  23. Ja,dragi, faranke in farani, tovarišice in tovariši ter vsi svobodnjaki iz drugih predalčkov!

    Ja, dober spis, dobra analiza, dobre misli. Ma uoštja, se murem oglas’t še enkrat. Rad imam spise in razmišljanja z nabojem, z naborom prioritetnih problemov in težav, ki krotovičijo narod in državni, družbeni sistem in, če se le da z , vsaj, nakazano rešitvijo.Tako, da je določena, nakazana vsaj smer in pa lučka na koncu tunela.
    Zato sem vesel pogledati in prebrati aktualne akutnosti, aktivne čire in bule, ki ugonabljajo življenje in, ki vlečejo ročno zavoro bivanju, napredku, zdravju, veselju in iskanju smislov bivanja.
    Na primer, kako, g.Dr.Gorenak obravnava eno rakavo bulo:

    http://www.vinkogorenak.net/2016/01/25/franc-kangler-njegova-pravica-in-slovenska-realnost/#more-12946

    In tukaj, na takih zadevah se lomita dva svetova.
    Definitivno se lomita dva svetova. Seveda imata svoja
    protagonista, šefa, borca, zastopnika in guruja.

    Eden, zgodovinski, Milanov, ki je zadevo zapuščinsko in načrtno vzel na pot utemeljevanja nove, demokratične države in povzročil, ker obvladuje in vodi procese in jo valja v svojih nedrjih kot pošastni satanski gral zlobe in komfortnega ugodja, ritualov,zlatih telet, rent in privilegijev za izbrance parasistema za vladovanja narodu.

    Na drugem polu in na novo postavljeni strani zgodovine, za isto demokratično utemeljevanje nove države, tudi zgodovinski novi projekt, Janezov, ki s pomočjo manjšine, živeče v aparthajdovskem gnezdu močnih in vplivnih , kaže pot in Ghandijevsko prodira v silni nemoči, neomajno in vztrajno v Svetlobo ,iščoč Pravico v Resnici za Svobodo vseh ljudi v slovenskem cirkusu v brozgi zagonetene titanske Kučanove Netranzicije v Nikamor!

    In ta dva projekta istega Projekta vzpostavitve nove in superdemokratične države se odvija že dobrih 25let. Mora se in mora se odviti do konca.

    Ja, škoda, ali pa sploh ne, da se ne najde resnično novi, drugačni človek na mestu Milana ali Janeza, ali pa da pride kar napočez med niju ali čez enega od njih.

    Nakazujejo se , ampak ne zagrabijo, ali pa se izvirantujejo, ali so premajhni, pa so pametni, pa sio razgledani, pa niso vodje, kaj šele, da bi bili voditelji.
    Pa so voditelji, ampak samo za ene in v zaletu ugotovijo, da ne znajo šteti, seštevati, da ne znajo zakurblat računalnika, ne poznajo dovolj ljudi, pa ne umejo z mediji
    in tako dalje in tako dalje.

    Imamo pa dva Prevca , pa eno Ano Drev in enega Klineja, ki vzdržijo na zmagovalnem odru, da nem prinesejo fantastično veselje….!

    In enega samega najboljšega financarja Evrope, ki pa, neverjetno, že nekaj časa krade (moj-tvoj-naš) denar in to omogoča svoji tovarišijski eliti, ki ima svojega unikatnega rektorja, ki to elitno nečastno učenjaško srenjo zagovarja in brani.
    In ta rektor ima predsedatelja Vlade, ki, spet, hudo unikatno in temeljito, brani vso to Akademsko vandalsko druščino ….

    ANALIZA institucije X z žigom Ustavnega sodišča bi morala izdati SLOVENSKO DEKLARACIJO, kjer bi bil zapisan rezultat analize in urgenten korekcijski ukrep:

    PODRETI SRAMOTNO VLADNO PEŠČENO BAJTO NA PEŠČENI PLAŽI
    IN JO ZGRADITI NA NOVO.Rok: takoj.
    NAROD SI PIŠE SODBO SAM, ZATOREJ, SPOMNITE GA NAJ GRE TAKOJ NA VOLITVE IN IZBERE NOVE ZIDARJE Z NOVIMI MATERIALI
    , KI NAJ POSTAVIJO NOVO VLADNO BAJTO NA KAMNITI PLANOTI.

    Še posebej za tale, aktualni slovenski primer, pa velja, da vsi zidarji sodelujejo v procesu, brez, da je kateri od njih, ki so v pripravljenosti, po krivem izpade.
    Naj nse vključijo vsi, ki so v naboru naroda.

    Če novi zidarji ne znajo narodu povedati, kako in kdaj in s kom bodo postavili novo bajto, potem pa se naj vseh nas smili ljubi Bog.

  24. Gospod Frančišek,
    ko boste spoznali, da so bili komunisti vedno gangsterska organizacija, vam bo postalo vse popolnoma jasno razumljivo in logično. In pa … khm … ta vaš dobri bog … khm … khm … se je šolala v elitnih komunističnih šolah in se je navzel khm … khm kar precej komunističnih navad … khm

    Se opravičujem za napisano, prehlad, gripa pa to … predvsem pa diareja nad tistimi voditelji v skupini dobrega boga, ki so podelili papeško priznanje voditelju skupine slabega boga! Kaj menite, zakaj so to naredili?

Comments are closed.