Cestnik priporoča zadržanost pred juriši na sodobno umetnost

10
478
Popolnoma pa moramo biti odsotni, kadar jurišniki kakšnega sodobnega umetnika žalijo in mu grozijo.

Kar spočetka povejmo, da udrihati po avantgardni umetnosti, ki je mnogokrat resda bolj umetnost učinka kot umetnost lepega, ni krščansko. Prvič, ker je mnogo umetniškega, kar danes tvori krščansko okolje, sad včerajšnjega avantgardnega preboja (enemu slednjih smo bili priča z Markom Ivanom Rupnikom). Drugič, ker so mnogi avantgardni umetniki bili kristjani (Eugène Ionesco) ali močno gnani od duhovnega iskanja (Vasilij Kandinski), kakšen od njih pa bo nekega dne razglašen za blaženega (Antoni Gaudí, tvorec »odštekane« barcelonske bazilike). Tretjič, ker je umetnost, tudi ko je provokativna in avantgardna, sestrična duhovnosti. Podobno kot duhovnost išče pot onstran jezika, do nedopovedljivega. Da sta si mistik in umetnik v sorodstvu, je bilo eno temeljnih spoznanj in gonil velikega teologa Hansa Ursa von Balthasarja.

Skratka, katoličani morami biti zelo zadržani, preden se pridružimo kakšnemu jurišu na sodobno umetnost. Popolnoma pa moramo biti odsotni, kadar jurišniki kakšnega sodobnega umetnika žalijo in mu grozijo.

Branko Cestnik je teolog, filozof, pater klaretinec, skavt in bloger..

Kako torej presojati umetniške »izpade«? Kako se opredeliti zlasti do Smrekarjeve? Vemo, ni vse zlato, kar se sveti. Nekaj ostrih kriterijev vendarle prav pride. Takole bomo rekli: vstran od hudobije, cenenosti, nihilizma, politične manipulacije.

Pred nekaj leti je španski umetnik Abel Azcona z lažnimi pristopi k svetemu obhajilu nakradel toliko posvečenih hostij, da je z njimi ustvaril inštalacijo v protest proti spolnim zlorabam s strani duhovnikov. Protesti umetnikov proti spolnim zlorabam so na mestu, nikakor pa skrunjenje Najsvetejšega. Skrunjenje hostij globoko žali vsakega vernika, tudi tistega, ki je bil nekoč žrtev spolnih zlorab. Umetnost, ki je krinka za hudobijo, ni vredna naše pozornosti.

Ena izmed bolj priljubljenih umetniških tehnik dandanašnji je provokacija. A ta tehnika rada zdrsne v cenenost in ležernost. Ko nimaš umetniških vsebin in veščin ter ti ni do trdega dela v ateljeju, še vedno lahko provociraš. Ker provociraš, vsaj na začetku brez muk dobiš odziv in publiko. Umetnost, ki je vešča in vsebinsko močna, trmasta in delavna, ne posega po tehnikah cenene provokacije. Vrhunski poljski režiser Krzysztof Kieślowski, ki je kdaj naredil tudi po več filmov v enem letu in bil precejkrat nagrajen, je na vprašanje, kako zmore ustvarjati toliko umetniških del naenkrat, dejal: »Jaz nisem umetnik. Jaz sem obrtnik. Ste že videli umetnika, ki bi začel delati ob šestih zjutraj?«

Kaj sporoča hibridna umetnica Maja Smrekar s svojo mešalnico živalskega in človeškega? Lahko se obrnemo vstran od nje, v kolikor se nam zdi oznanjevalka post-humanizma in nihilizma, ki brišeta človeka, ko ga mešata z živaljo in s strojem. Kot svari kontroverzni ruski filozof Aleksandr Dugin, je to tisti val nihilizma, ki je potreben za naslednjo stopnjo razvoja kapitalizma, ki bo v znamenju genetskega inženiringa in biotehnologij. Majo Smrekar lahko torej zavračamo, v kolikor jo sumimo, da razkraja tisočletni humanizem in s tem mehča našo voljo, da bomo čez nekaj deset let po naročilu velikega kapitala pripravljeni na kloniranje človeka in na kupovanje dojenčkov v trgovini. A lahko jo do neke mere tudi sprejemamo, v kolikor se nam zdi, da nas s tehniko radikalne provokacije in z razvrednotenjem lastnega telesa opozarja, kako veliko razvrednotenje človeka preži izza vogala.

Grda plat sodobne umetnosti je njena izpostavljenost politični manipulaciji. Zlasti v Sloveniji smo pri umetnikih priča prečudni želji biti hkrati neodvisni oz., kot rečejo, biti iz »nevladne umetniške sfere« ter biti hkrati financirani od vlade. Umetnikom, ki jih ujčka politični režim in jih subtilno uporablja za boj proti svojim političnim tekmecem (z Marsa se na primer vidi, da je umetnik preimenovan v Janeza Janšo gor držan, da usmerjeno žgečka dnevnopolitični libido), nismo dolžni ne verjeti ne ploskati.

Prispevek z naslovom Kako s provokativno umetnostjo je bil objavljen 18.2.2108 v slovenskem katoliškem tedniku Družina (Letnik 67, št. 8)

10 KOMENTARJI

  1. Čim umetnost zelo razdvaja ljudi, ki hrepenijo po lepoti in vrednotnem sporočilu umetnosti, ne bi smela biti izpostavljena kot zgledna umetnost.

    Torej tista, ki ji je treba slediti in posnemati.

  2. Za vsak slučaj je g. Cestnik zelo ležerno pristopil k stvari in tako zagovarja subverzivno
    “umetnost” , ki avtorjem ni ravno v čast in slavo ! Pri tem ne omenja svinjarije , ki si jo je privoščil Strelnikov s podobo Layerjeve Matere božje , k kateri se zatekajo ljudje v stiski
    in se ji priporočajo , požig križa , noro onečaščenje kipa Žalostne Matere Božje v koperski stolni cerkvi zlikovec se lotil tudi kipa Karmelske Marije ! Veliko je bilo skrunitev in še so in še bodo , ljudje pa naj to stoično prenašajo in molčijo ! Pri vsem tem pa g.Cestnik deli moralne poduke :”Kar spočetka povejmo, da udrihati po avantgardni umetnosti, ki je mnogokrat resda bolj umetnost učinka kot umetnost lepega, ni krščansko.” ! Hvala za vaš poduk g . Cestnik , vse kar počno suberzivni umetniki je napad na Cerkev in vernike , ki jim v življenju ni postlano z rožicami , nasprotno , delajo se norca iz ljudi , ki zaupajo veri in Božji besedi ! Gospod Cestnik , če imate s svojim pristopom namen umiriti in tolažiti ljudi , živite v veliki zmoti , kajti vsi podobni ekscesi in dejanja poniževanja so vredni obsodbe in kazni ! Po vsem storjenem pa naj bi ljudje morali prenašati in častiti malike zmagovalcev in revolucije , ki se bohotijo na nabolj eksponiranih mestih širom slovenskih vasi in mest ! Zakaj ste tako malodušni in prizanesljivi do razkroja družbe ? Početje vandalov ima svoj namen , za svoje sovražno in nihilistično početje so celo nagrajeni in oblast jih vehamentno zagovarja z iz trte izvitmi izgovori ! Tudi mene motijo pomniki zlagane zgodovine in sprevržene resnice ,vendar mi na misel ne pride , da bi se jih lotil z vso ihto in prezirom , čas bo prinesel svoje !
    Moj pokojni brat , duhovnik je bil pri dobrih sedemnajstih letih prisilno mobiliziran v
    nemško vojsko in odpeljan v zgodnjih jutranjih urah v eksecirno srediče v Avstriji in
    od tam odšel na različne fronte v Evropi in končno pristal v Ukrajini , ker je bil že kot mladenič pobožen in veren človek , je ob mobilizaciji v nemško vojsko dal v žep svetinjico Marije iz Fatime imel jo je stalno pri sebi !Zgodilo se je , da je krimskem kamnolomu rdečearmejski oficir našel pri njemu svetinjico in jo vrtel v roki ! Vprašal ga je zakaj jo ima pri sebi , odgoviril je , zato ker mi pomaga prestajati muke in trpljenje in mi daje moč ! Oficir mu je odgovoril , če to verjame , naj jo kar nosi s seboj in mu je svetinjico vrnil ! Prav ta isti oficir je pravzaprav rešil mojega brata , ki je utrujen in bolehen vendarle prišel domov ! Odločil se je , da bo z vstopom v semenišče vrnil vse kar mu je storila dobrega Fatimska Marija ! Postal je duhovnik in ob svoji smrti je stiskal v roki svetinjico ! Svetinjica je sedaj shranjena v cerkvi kjer je bil župnik , vaščani so jo spoštljivo shranili na dostojnem mestu v cerkvi in s tem dejanjem izkazali spoštovanje Fatimski Mariji in njemu , radi so ga imeli , tako kot vsi , ki so ga poznali ! Pogrebno svečanost je vodil ljubljanski nadškof dr. Anton Stres ! Razmislite , zakaj sem to napisal , gospod Cestnik !

  3. Kaj je umetnost?

    Preprosto povedano: umetnost je tista stvaritev, ki človeka dela boljšega. Kajti vsaka stvaritev izžareva določeno energijo. Umetnost tisto, ki v človeku spodbudi rast in dominacijo boljšega v njem. Pravi umetnik dela za druge, ne zase. A potem tudi sam dobi temu primerno takšno ali drugačno plačilo.

    Takšni umetniki obstajajo tudi sedaj. Še več je provokatorjev, ki hočejo opozoriti le nase. Poleg teh so še takšni, ki skozi “umetnost” načrtno razširjajo določeno ideologijo, kar je naloga “umetnikov” v diktaturah in bolnih demokracijah.

    Vsak sam lahko ugotovi, kaj je umetnost in kaj ni. Ne verjeti, da so ljudje preneumni, da bi dojeli “visoko umetnost”. To je pogost trik, ko se neumetnost hoče proglasiti za umetnost.

  4. Morda nimam prav, ampak osebno se bolj kulturno pocutim, ce vecino sodobne umetnosti ignoriram. Obcutek imam, da je v tej drzavi vsaj 10 krat vec “umetnikov” kot pa tistih, ko bi me v cemerkoli lahko duhovno oplemenitili. Kar je posebej absurdno, da se jih velik del gre politiko bolj kot politiki sami. Politike pa v glavnem zanima le tehnologija prihoda na oblast in vztrajanja pri koritu.

  5. Brez skrbi,b.cestnik.Jaz se ob ogledovanju in ocenjevanju t.i.sodobne umetnosti,katere bistvo je prepogosto zgolj provokacija namesto darovanja! popopolnoma zanesem na svoje notranje občutje otroka,ki ga ob vsaki grdosti in grožnji odnese proč. Nočem gledati nesnage-zaustavi me le dobro in lepo-le tisto, kar me vodi k temu, je umetnost.
    Zato pa tudi vem,da tisti,ki mi hoče iz rok le izpuliti denar-direktno ali prek mogočnih vsevladarjev- ni umetnik. Pravi umetniki so darovalci.

  6. Kakor ni zlato vse, kar se sveti, tudi ni umetnost vse, kar nekateri razglašajo za umetnost.

    Po mojem mnenju človekovega intimnega druženja s psmi, umetnega spodbujanja ženske laktacije za namen hranjenja pasje mladičke ter križanja človeške spolne celice s pasjim materialom ni mogoče imenovati umetnost zgolj zato, ker je neka skupina posameznikov tako dejavnost ene od diplomantk ljubljanske ALUO razglasila za umetnost ter ji za to podelila celo najvišjo državno umetnostno nagrado. Projekt Maje Smrekar zame predstavlja biološki eksperiment, ne predstavlja pa umetnosti.

    Razumem poziv patra Cestnika, naj kristjani nikar ne napadamo in žalimo soljudi, v konkretnem primeru “avantgardnih umetnikov”.
    Smemo pa kristjani, tako kot drugi ljudje, povedati in utemeljiti, kaj za nas pomeni umetnost in kaj ne.

    Z nagrajevanjem nekakšnih pasjih projektov kot umetniških stvaritev se v Sloveniji bližamo točki, ko bo katerakoli človekova dejavnost lahko razglašena za umetnost…

    • Vanja :

      Z nagrajevanjem nekakšnih pasjih projektov kot umetniških stvaritev se v Sloveniji bližamo točki, ko bo katerakoli človekova dejavnost lahko razglašena za umetnost…
      **************************************************************************************
      V danem primeru ne gre za pasji projekt , kuža nima prav nič z nagrajenim projektom , gre za zlorabo psa za iztirjeno “umetnost” nagrajene ženske !

      Andrej Briški

      • Zlorabo psa? No ja, lahko tudi tako gledate.

        Lahko pa vidimo v tem dejanju namerno odstopanje od Stvarnikovih navodil oziroma še Sodomo in Gomoro. Posledice takih dejanj so pa gnev Stvarnika:

        “… da nam ne bo več prizaneseno, če bomo še nadaljevali z žalitvami in neposlušnostjo … da bo Bog kaznoval ljudi z večjo strogostjo, kot je bil storil z vesoljnim potopom … Narodi brez vere v Boga bodo tisti meč, ki ga je Bog sam izbral …”

        Besede so iztrgane iz sporočil, ki jih je Božja mati povedala v Fatimi.

  7. Tak odnos do kulture in umetnosti, provokacij in norčevanja iz tradicije prištejmo k odnosu do multikulturalizma, invazije sovražnih priseljencev in domoljubja avtohtonega naroda pa dobimo kot rezultat razkristjanjevanje, zapiranje cerkva, novogradnje mošej in džamij in nadomeščanje izginulih duhovnikov z imami! Je pa nujno za nauk sklicati sinodo, da ne bi kak ločenec pristopil k obhajilu!

  8. Zdrav nihilizem kot kritika vsega, svetega in nesvetega, je zame dobrodošel saj tako postane glas vesti. Bolan, skvarjen je nihilizem kot je pretvorba Ničejevega pojma nad-človeka v populističnega arijskega-nadčloveka. Kot sem že govoril, tako podobnost vidim tudi v, trenutno popularnem, idealiziranju moškega in ženske – čeprav morda zaenkrat še nedolžnem idealiziranju. Pri nihilizmu je torej potrebno še posebej paziti na pasti, na razlikovanje med idealom in resničnostjo.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite