Češki komunisti, danes sicer majhna, a disciplinirana stranka, ki se ni nikoli distancirala od svojih zločinov, prihaja spet v položaj, da lahko kroji usodo celotni državi. In to počnejo v skladu s željami in strateškimi cilji Moskve.
Češka sicer še zdaleč ni svetovni rekorder v dolžini sestavljanja vlade, toda sedem mesecev je kar že nekaj. Kot zdaj kaže, bo tajkunu Andreju Babišu vendarle uspelo. Za mandatarja ga po vsej sili želi prorusko usmerjen predsednik Miloš Zeman, čeprav Babiša in njegovo firmo preiskuje policija zaradi zlorab z evropskimi dotacijami. Zadeva sicer še ni povsem dogovorjena, toda koalicijo bo Babiš očitno sestavil s socialnimi demokrati. Ti so edini izmed vseh demokratskih strank, ki se ne držijo ne držijo več načela, da človek, ki je v preiskavi zaradi kaznivih dejanj, ne more biti na čelu vlade. Vse ostale stranke torej odklanjaj možnost sodelovanja z Babišem oziroma njegovo stranko ANO, ki je lani na volitvah zmagala.
Le-to je seveda že dovolj hudo, toda nekaj je še hujšega. Ker tudi ta nov koalicijski dvojec ANO in socialni demokrati nimajo večine v parlamentu, jih bo podpirala Komunistična stranka Češke in Moravske. Tudi za njih policijska preiskava zoper Babiša ni problematična. Res je sicer milijonar, se pravi po njihovem “kapitalist”, a ker je v 80. letih prejšnjega stoletja aktivno sodeloval s StB, češkoslovaško različico Udbe, ga komunisti seveda imajo za svojega človeka.
Češki komunisti so v evropskem okolju poseben primer. So edina povsem nereformirana komunistična partija. Če pri tem zanemarimo, da je prišlo do majhne spremembe v imenu stranke. Zamenjalo se je zgolj naslednje: iz “Češkoslovaške” v “Češke in Moravske”. Češki komunisti so parlamentarna stranka leta 1989. Sprva se je zdelo, da je pač le treba počakati, da njihovi volivci izumrejo, a kot kaže, ne bo tako enostavno in hitro konec z njimi. Tovarišev je res čedalje manj. Na lanskih parlamentarnih volitvah so si priborili le klavrnih sedem odstotkov podpore. To pomeni, da so prejeli najmanjšo podporo volivcev od razpada totalitarizma, Kot pa je razvidno, pa so našli dvotirno strategijo, kako zaustaviti svoj propad.
Se tudi na Češkem krepi revanšizem do zahodnih idealov svobode in demokracije
Po eni strani komunisti zajemajo podporo iz čedalje večjega rezervoarja nezadovoljnežev. Njim sicer ni prav nič mar neke nostalgije po starih časih boljševizma. Med nezadovoljneži so celo tako mladi, da se tistih časov ne morejo spominjati. Zato pa obožujejo ruskega predsednika Vladimirja Putina oz. njegov revanšizem do zahodnih idealov svobode in demokracije. Predvsem jih navdušuje njegov cinizem glede pravičnosti. Zato so na volitvah glasovali za češke komuniste, saj jih imajo, upravičeno, za Putinovo podaljšano roko.
Po drugi strani pa se je položaj komunistov spremenil po lanskih septembrskih volitvah. Na njih so stranke, ki, tako kot komunisti, zagovarjajo avtoritaren način vodenja države v taki ali drugačni obliki in nasprotujejo povezanost Češke z demokratičnim delom sveta. Poleg Babišove stranke ANO in komunistov je v tej skupini še stranko rasističnega skrajneža Tomia Okamure. Čeprav so se sicer komunisti slabo odrezali na volitvah, pa se je njihov potencial zaradi teh povezav močno povečal.
Torej? Mnogo se jih danes na Češkem sprašuje, kaj bodo komunisti dobili v zameno za podporo Babišu. Če bo vlada odvisna od njihove podpore, lahko kar s prstom kažejo, kaj bi radi, mar ne?
Njihova stalnica je recimo zahteva po referendumu o izstopu Češke iz Severnoatlantske zveze. Ogrevajo se tudi za referendum o Czexitu, se pravi izstopu iz Evropske unije. To je sicer Okamurov predlog, ki pa ga podpira tudi predsednik Zeman.
In tako torej ta danes sicer majhna, a disciplinirana stranka, ki se ni nikoli distancirala od svojih zločinov, prihaja spet v položaj, da lahko kroji usodo celotni državi. In to počne v skladu s željami in strateškimi cilji Moskve.
