Cesar Haile Selassie na obisku v Bohinju

0

Abesinski cesar Haile Selassie se je odpravil v Evropo k Društvu narodov po pomoč, spotoma pa še v Bohinj na obisk

V začetku oktobra 1935 je italijanska vojska iz svojih kolonij Eritreje in Somalije napadla še zadnjo neodvisno državo v Afriki, in sicer Abesinijo, današnjo Etiopijo. Časopisi so bili polni vesti  o novi vojni in o tem, da se ima etiopski cesar namen odpraviti Evropo in pri Društvu narodu iskati pomoč za svojo državo.

Le dva tedna kasneje je V Bohinj, konkretno v Bohinjsko fantovsko društvo, prispel nujni telegram, domnevno iz Afrike, z naslednjo vsebino: »Bohinj obišče cesar Abesinije Haile Selassie, dragi Bohinjci, slovesno ga sprejmete dne 25. oktobra ob opoldanskem vlaku. Stop.« Telegram je dodobra razburkal celotno Gorenjsko in povzročil pravi vihar v Bohinju: »Končno bomo Bohinjci doživeli, čast kot nam gre: ‘Pravi cesar na obisku’.«

Stekle so mrzlične priprave. Po vsej dolini so postavili mlaje, vse je bilo okrancljano, po hišah so pobrali tepihe, da bo lahko hodil cesar po preprogah. Bližal se je praznik vseh svetih, pa so v ta namen Bohinjci pobrali še vse rože, do katerih so se lahko dokopali. Vsakdo je pogledal še svojo najboljšo obleko, da bo lepo oblečen delal čast sebi in celotni dolini.

Cesar je najel pravega prevajalca, v hotelu Bellevue pa je še zaplesal

Potem pa je napočil veliki dan. Točno ob poldne 25. oktobra je na železniško postajo v Bohinjski Bistrici prisopihal posebni vlak. Na vagonu pravega razreda se je odprlo okno in tisočglavi množici zbrani na peronu je pomahal etiopski cesar. Temnopolti možak, oblečen v orientalska oblačila in s tropsko čelado na glavi, je zavzel cesarsko držo. Zbranemu ljudstvu je povedal celo krajši govor. Slovensko sicer ni znal, vendar je mislil na vse. S sabo je imel čisto pravega prevajalca. To je bil Jože Medja – Kavčov Joža, ki je poskrbel za »simultano prevajanje iz amharščine«.

Na peronu je cesarja sprejela občinska oblast v frakih, potem pa se je visoki gost odpravil, jahajoč na belem konju, proti jezeru. Na obeh straneh ceste so se zbrali vsi. Od starcev, ki jih noge niso več nosile, pa do otrok, ki so komajda shodili. Godba na pihala je igrala koračnice, otroci so zapeli nekaj pesmi. V prvih vrstah so stali predstavniki fantovskega društva z na novo razvitim praporom, belo oblečene deklice so pričakale gosta s šopki. Ni da ni!

Slavnostni sprevod je prispel do jezera in pot nadaljeval do hotela Bellevue, kjer je občina za cesarja pripravila slavnostni banket. Po nekaj kozarcih se je prej zadržani cesar razživel. S precejšno težavo je povedal celo nekaj polomljenih slovenskih besed. Potem pa je imel še krajši govor, katerega je sproti tolmačil »simultani prevajalec«. Celotno poslušalstvo je padlo v delirij od veselja, ko je povedal, da je »Bohinj najlepši kraj na svetu, celo lepši od Bleda«.

Ansambel je zaigral za ples in cesar je zaprosil za ples brhko Bohinjko v narodni noši. Na začetku je plesal bolj počasi, kot se spodobi za cesarja. V nadaljevanju pa se je razživel in se urno vrtel. Prisotni so bili čisto navdušeni od veselja: »Cesar celo našo polko zna plesati.«

Popolna norčija popolnega komedijanta

V trenutku, ko je vse teklo kot po maslu, se je zgodila popolna katastrofa. Oznojenemu cesarju je pot tekel po obrazu. V nekem trenutku mu je odpadla brada in pod njo se je pokazala bleda koža, namazana z rjavo barvo, ki je tekla z obraza. Kot da to ne bi bilo dovolj, mu je z glave padla še tropska čelada in pod njo so se pokazali svetli lasje. Kar naenkrat se je cesar vsem zazdel nekoliko znan. Glasba je zamrla. Po trenutku popolne tišine se je zaslišal krik iz sto grl: »Saj je to vendar Legatov Tonček iz Lesc.«

V trenutku je bilo vsem vse jasno. Prej molčeči cesar je zaklel, tokrat po slovensko, in se pognal proti vratom. Sto rok je seglo za njim, a prepozno. Na dvorišču je nanj že čakal avtomobil, ki je jadrno odpeljal. Bohinjcem je postalo jasno, da so bili žrtve z vsemi žavbami namazanega komedijanta. Kakorkoli že, on in njegova prevarantska druščina se v strahu pred trdimi pestmi več let nista upala pokazati v Bohinju, cela Slovenija pa se je še mesece hahljala norčiji, ki jo je izpeljal Legatov Tonček.

Dve desetletji kasneje na Bled prišel čisto pravi etiopski cesar Haile Selassie

Da bi bila situacija za Bohinjce še bolj nesrečna, je dve desetletji kasneje na Bled v času neuvrščenosti prišel čisto pravi etiopski cesar. Do današnjega dne se ne ve, kdo je cesarju Haile Selassiju povedal za prigodo izpred desetletij. Cesar je na šalo odgovoril s šalo. Publiki, med katero so bili tudi zaprepadeni Bohinjci, je glasno povedal, da je Bled res najlepši kraj na svetu, katerega je tokrat obiskal že drugič, pa prvič v svoji lastni osebi.

Dejstvo pa je, da se vsak najbolj naje lastnega zarečenega kruha. To so Blejci doživeli v 90. letih, ko se je na Bledu prikazal čisto pravi arabski šejk. Bila so ga polna usta govorjenja o milijonskih investicijah, ki naj bi jih izvedel na Bledu. Ko je čar čvekanja potihnil, je tiho izginil, namesto milijonov, ki naj bi jih investiral, pa so za njim ostali visoki neplačani računi v blejskih hotelih.

Ostal pa je spomin na  potegavščino, katero je Legatov Tonček skupaj s svojo druščino izvedel v Bohinju. Prvovrstno!