V začetku avgusta je umrl moj oče, ki se je odločil za cepljenje, vendar je po dveh tednih v mukah umrl.
Dolga leta je živel z rakom. Zaradi bolezni in svojega zelo oslabljenega imunskega sistema je bil zelo zaskrbljen ob misli, da bi se okužil z novim koronavirusom. V strahu, da bi ga doletela še ta dodatna bolezen, se je bil primoran popolnoma izolirati. Tako je živel več kot eno leto in pol. Ko je prišlo cepivo, je v tem videl tudi rešitev zase. Ker pa je bil bolan, je dvomil, da je cepivo zanj primerno. O tem, ali naj se da cepiti, je spraševal različne strokovnjake z medicinskega področja, onkologe, osebnega zdravnika, poklical je tudi na NIJZ itd. Nihče mu ni želel oz. znal dati informacij, na podlagi katerih bi se lahko odločil najbolje zase. Vsakodnevno pa je bil podvržen novicam, pozivom politikov in različnih zdravstvenih strokovnjakov k cepljenju ter ustrahovanju s posledicami necepljenja. Pritisk je bil vsak dan večji.
Odločil se je za cepljenje, vendar je po dveh tednih v mukah umrl
Odločil se je za cepljenje. Zato, da bi se zaščitil, da bi spet lahko začel srečevati svojo družino, prijatelje, da bi živel. Prvo cepljenje je prenesel brez večjih stranskih učinkov (vsaj na videz). Konec julija je načrtoval praznovanje svojega 66. rojstnega dne v restavraciji, z družino. Verjel je, da bo takrat popolnoma varen pred okužbo, saj ga je sredi julija čakalo še drugo cepljenje.
Drugi odmerek cepiva je prejel 15. julija. V 24 urah je telo reagiralo. Organizem je doživel kolaps, organi v že tako zelo prizadetem telesu so začeli odpovedovati. Po dveh tednih hudega trpljenja je umrl. Odziv večine družine takoj, ko je umrl, je bilo olajšanje, da se je rešil trpljenja. Saj je prav vsak dan v zadnjih dveh tednih hudo trpel, z njim pa vsi, ki smo bili temu priče.
Prvi val čustev ob izgubi očeta je za mano. Nastal je prostor za vprašanja o tem, kaj se je pravzaprav sploh zgodilo. Zakaj je moral oče umreti, ko pa je kljub bolezni, ki ga je že sama po sebi ubijala, želel še živeti in bi lahko še živel? Zakaj je moral umreti na tako strahoten način?
Zakaj so cepili osebo, ki ni bila v ustreznem zdravstvenem stanju?
Zakaj so ga cepili, ko pa vemo, da morajo biti že otroci popolnoma zdravi za osnovna otroška cepiva, ki se uporabljajo že več desetletij in so že neštetokrat testirana? Zakaj so ga cepili, če pa ne bi proti gripi cepili mene, če ne bi bila tisti trenutek popolnoma zdrava? Zakaj so cepili očeta v tako slabem zdravstvenem stanju in slabem imunskem sistemu s cepivom, katerega posledice so še tako neznane? Te dni so v novih priporočilih NIJZ-ja zapisali, da lahko osebe s presajenimi organi in huje imunsko oslabljene osebe prejmejo tretji odmerek cepiva v skladu s presojo specialista. Mojemu očetu prav noben specialist ni znal oz. želel svetovati, kaj šele o tem presojati. V naši državi je prepovedana evtanazija, ker naj bi s tem spoštovali svetost življenja. Kako je potem mogoče, da se tako brez premisleka, slabega občutka in kakršnihkoli moralnih zadržkov cepi proti covidu-19 kogarkoli, ki se zato ‘prostovoljno’ odloči? Kljub védenju oz. domnevam, da je cepljenje za človeka lahko usodno? Če bi samo slutil, kaj ga čaka, se oče nikoli ne bi odločil za cepljenje.
Ob tem smo seveda kaj hitro ugotovili, da moj oče še zdaleč ni osamljen primer, da je takšnih primerov veliko, ampak se o tem preprosto ne govori oz. se o tem ne sliši. Zdravniki, ki so očeta spremljali, nikdar niso zanikali, da gre za posledico cepljenja, vendar pa njegova smrt ni nikjer tako navedena.
Poziv odgovornim: ne puščajte za seboj žrtev
Pravite, da je vaš namen zaščititi najranljivejše ljudi, starejše in bolne. Vendar je vaša etična dolžnost, da to naredite tako, da ne puščate za seboj žrtev, kar se sedaj dogaja. To pomeni, da ste dolžni ljudi obravnavati na način, ki ga določa že ustava z osnovnimi človekovimi pravicami in svetostjo življenja.
Vse, kar želim ob tem, kar se je zgodilo, je, da smrt mojega očeta ne bi bila zaman. Da se praksa, ki se trenutno izvaja, nemudoma ustavi in se s tem da priložnost vsakemu, predvsem bolnemu človeku, da se odloči zase na podlagi celovite informiranosti in ob visoki skrbi zdravnikov.
Če se to ne bo spremenilo, sem pripravljena uporabiti vsa pravna sredstva, ki jih imam na voljo, da se na podlagi smrti mojega očeta vaša prakso ustavi in da boste primorani prevzeti odgovornost za smrti ljudi in za to, da nekateri ljudje trpijo težke posledice cepljenja, v katerega nas tako vneto prisiljujete. Upoštevajte svetost življenja in dajte ljudem celo resnico, saj je od nje odvisno življenje marsikoga.
To pismo sem s prošnjo za objavo poslala trem večjim slovenskim medijem. Z eno samo željo, da ne bi nihče več doživel tega, kar je moral doživeti moj oče. Pisma niso objavili nikjer.
