Cena za resnico, ki osvobaja

88
4130720910_0afe977321_z
Foto: Flickr

V zadnjih dneh postnega časa se Božja beseda pri vsakodnevnem bogoslužju (maša) dotika predvsem Jezusovih besednih dvobojev s pismouki in farizeji iz evangelija po Janezu. Jezus tu govori predvsem o svoji identiteti, o Očetu ter odnosu z njim. Pri tem se srečuje z zakrknjenostjo src na strani sogovornikov. Zanje je Jezusovo govorjenje o Bogu kot Očetu preprosto bogokletno. Jezus namreč niti malo ni podoben Mesiji, kot si ga predstavljajo sami. Zato ne preseneča, da so skušali Jezusa že tedaj zgrabiti in umoriti (tudi s kamenjanjem), vendar »še ni prišla njegova ura« in se je pred napadalci umaknil. Dokončen sklep o tem, da je treba Jezusa iz Nazareta z zvijačo zgrabiti na samem in ga nato obsoditi na smrt, je dozorel po tistem, ko je od mrtvih obudil mrtvega Lazarja, ki je bil že štiri dni (!) v grobu. Ta dogodek je nedvomno pretresel množice, ki je zaradi tega še bolj verovala, da je prav tesar iz Nazareta v resnici Mesija (Kristus, maziljenec), ki mora priti. Zato je obuditev Lazarja od mrtvih judovske voditelje napeljal k temu, da so sklenili umoriti celo Lazarja, ki se je, obogaten z izkušnjo smrti, lahko le pomilovalno posmehoval vse bolj togotnim učiteljem postave.

Ob Jezusovih razpravah s farizeji in pismouki se nedvomno odpira vprašanje, ali je bilo res potrebno, da je tako odkrito in izzivalno govoril o sebi ter o Bogu kot (svojem) Očetu – in to nekomu, ki je tovrstno govorjenje preziral kot nekaj skrajno bogokletnega in zato vrednega smrtne obsodbe. Za marsikoga je Jezus morda junak, ki se ne boji povedati resnice, tudi za ceno smrtne nevarnosti. V očeh drugih pa je morda predrznež, ki bi lahko svoje govorjenje omilil in judovske pismouke pripeljal preko ovinkov do resnice. Zato se celo postavlja vprašanje: je bil Jezus morda celo sado-mazohist, saj je vedel, da ga želijo umoriti, in se jim je nazadnje celo prostovoljno izročil? Se je s svojimi včasih teološko zagonetnimi govori morda celo preveč izpostavljal? Ali je sploh vredno izgubljati besede in »metati bisere svinjam«, ko se v dialogu srečujemo z zakrknjenostjo in (namernim?) nerazumevanjem, zaradi česar je dialog pravzaprav monolog in govorjenje gluhemu?

Jezusovi zadnji govori v času njegovega javnega delovanja, preden je obhajal zadnjo večerjo s svojimi učenci, nedvomno odpirajo mnoga moralna in duhovna vprašanja. Tudi o tem, kje so meje sporočanja resnice in odkritosti. Čeprav naglas sicer prisegamo na odkrito govorjenje, pa v praksi ravnamo povsem obratno: zaradi »miru pri hiši« se je bolje zlagati ali kaj zamolčati, Vendar Jezus pravi, da nas bo resnica osvobodila. Ko se soočimo z resnico, imamo le dve možnosti: ali jo sprejmemo ali pa jo odklonimo. Ker je hudič »oče laži«, resnico vedno odklanja in vedno znova zapeljuje človeka v maskiranje, prikritost in zamegljevanje dejstev. V slovenskem družbenem in političnem, pa tudi cerkvenem dogajanju lahko najdemo nešteto primerov, ko se resnici elegantno izogibamo ali pa se ob javnem izreku resnice soočamo s hudimi oblikami zakrknjenosti, ki prehaja celo v sovraštvo. Denimo ob blagoslovu spomenika pripadnikom protirevolucionarne vojske v Grahovem pri Cerknici. Tudi sam sem se preko družabnih omrežij zaradi razkrivanja doslej zamolčanih in tabuiziranih dejstev o komunistični revoluciji na slovenskih tleh soočil z grozljivo nestrpnostjo varuhov nedotakljivega mita o svetosti narodno-osvobodilnega boja – ker sem s svojimi nesprejemljimi stališči pač stopil na stran »narodnih izdajalcev«, »nacističnih plačancev«, itd. S tem naj bi avtor teh vrstic zagrešil moralno podobno skrajno zavrženo in sprevrženo dejanje kot pobiti domobranci, ki jim je bil postavljen spomenik. Prav v tovrstnih odzivih se kaže, kako je v slovensko duhovno-mentalno dimenzijo še vedno zakodirana satanska laž, ki pomaga legitimizirati komunistično osvajanje oblasti ter zatiranje »razrednih sovražnikov«.

Dostikrat pa lahko ob resnici naletimo tudi zgolj na zid molka. Denimo ob zahtevi, naj se javno predstavi najbolj odgovorne za finančni polom mariborske nadškofije. Velika škoda je namreč, da mediji sedaj odkrito namigujejo na odgovornost vseh dušnih pastirjev za finančni propad, čeprav večina ni imela nič s spornim poslovanjem mariborske nadškofije (nekateri so temu celo odkrito nasprotovali, v kolikor so sploh vedeli, kaj se dogaja za zidovi nadškofijskega ordinariata). Morda velja spomniti, da je eden od časopisov sicer prav tako obsojal sporno poslovanje v Mariboru, vendar pa  hkrati vzel v bran glavnega protagonista teh istih poslov. To morda marsikaj pove tudi o tem, kakšna politična ozadja so bila pri dodeljevanju kreditov, ki jih mariborska nadškofija ne more odplačati. Vprašanje pa je, če bomo kdaj izvedeli resnico o tem, kaj je spiritus agens mariborskih poslov dejansko počel in kdo vse mu je kril hrbet. Vendar bi bilo zelo dobro, če bi to izvedeli, saj bi s tem morda dosegli katarzo kot pogoj za nov začetek.

Dejstvo je, da resnica prej ali slej pride na dan. Tudi za visoko ceno, če je treba. Nobena laž se ne more nadaljevati v nedogled. Zato tudi sestopajo z oblasti razvpiti predsednik uprave Luke Koper ter predsednik nadzornega sveta NLB. Zato je ustavno sodišče tudi reklo NE nepremičninskemu davku ter zadržalo odlok o razpisu referenduma o arhivih za (zelo neugoden) 4. maj. Arhivi namreč skrivajo marsikatero grenko resnico, ki bi nam kroji sedanjost in prihodnost. Zato se lahko vprašamo, ali je res moralna drža, da si ob tem vprašanju arhivov zatisnemo oči in ušesa ter zavpijemo, češ opoziciji gre samo za oblast ter odpiranje ran preteklosti. Prav tako tudi ne gre pozabiti, kako so skušali nekateri »obvoziti« nepremičninski davek s pomočjo registracije nove verske skupnosti s skrajno bizarnim »zombijevskim« imenom, kar je seveda »požegnal« tudi minister za kulturo. A žal je tako, da si ljudje nasploh dostikrat ne želimo naglas povedati, da je cesar v resnici nag, pač pa ploskamo »novim oblačilom« po najnovejši modi. Seveda, bojimo se cene, če bi naglas povedali, da je cesar nag, češ kaj bodo pa drugi rekli o meni. A kot je prejšnjo soboto poslušalstvo v cerkvi v ljubljanskih Dravljah spomnila v Medžugorju živeča francoska redovnica Emmanel Maillard, je med ljudmi zelo razširjen demon z imenom Saj-vsi-tako-delajo.

In če smo začeli z evangelijem, z njim tudi končajmo. Se spomnite, kako je Jezus ozdravil slepega Bartimaja? Slednji je vpil »Jezus, Davidov sin, usmili se me!«. In kaj so najprej storili tisti, ki so bili poleg njega? Hoteli so ga utišati. A on je še bolj naglas vpil…


88 KOMENTARJI

  1. Briljantno!

    Resnica je očitno gonilna sila duhovnemu in materialnemu razvoju človeka.

    Brez nje ni mogoče izbrati pravi cilj in ga uresničiti.

    Brez nje ni mogoče odpraviti napak in vztrajati na perspektivni življenjski poti.

    Toda kdo je prepovedal v medsebojnih odnosih resnico?

    Tisti, ki trdijo, da ne smeš v medsebojnih odnosih iskreno in dobronamerno razgaliti napačno vedenje in ravnanje ter predlagati izboljšave.

    To je šlo tako daleč, da ta prepoved velja tudi za starše do otrok.

    Kdo ima korist od tega?

  2. Če so že postavili spomenik v Grahovem, bi bilo tudi prav, da čez nekaj dni slovesno obeležite tudi 70. obletnico prisego domobrancev za Bežigradom, a ne?

    Tja povabite tudi veleposlanike ZDA, Velike Britanije, Francije …, da jim boste pojasnili, kako so se tisti, ki so prisegli “firerju velikega rajha” borili za svobodo, demokracijo in človekove pravice. Vse to naj se prenaša po televiziji, …

    • Gospod Dule,
      časi enoumja so mimo, pa vi to sprejmete ali ne. Dejstvo je, da je na področju Slovenijo umrlo tam nekje 100.000 prebivalcev, okupatorjev pa okoli 6000. ZA VSAKEGA UBITEGA OKUPATORJA SO KOMUNISTI-PARTIZANI ŽRTVOVALI OKOLI 20 SVOJIH LJUDI!

      Dejstvo je, da so partizani prinesli sistem, za katerega smo v TEMELJNI USTAVNI LISTINIO O SAMOSTOJNOSTI IN NEODVISNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE zapisali: “ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in, se v njej hudo kršijo človekove pravice, nacionalne pravice in pravice republik in avtonomnih pokrajin,” Darilo osvoboditeljev, kajne?

      Zato vas prosim, gospod Dule, prenehajte se norčevati iz 100.000 umorjenih za potrebe komunistov-partizanov.

      • AlFe: “Dejstvo je, da je na področju Slovenijo umrlo tam nekje 100.000 prebivalcev, okupatorjev pa okoli 6000.”
        ==============

        Ta številka, padli okupatorji, je močno prevelika.
        Dr. Peter Urbanc, kanadski Slovenec, je raziskoval po italijanskih in nemških arhivih:

        Izgube, smrti v Sloveniji 1941-1945:

        1) Italijani so po svoji uradni statistiki izgubili 324 oseb.

        2) Nemci: približno 400 ljudi. Nemški vojaški dokumenti iz nemškega Zveznega arhiva v Koblenzu naštevajo približno 200 nemških žrtev, največ takrat, ko so skoraj v celoti uničili XIV. Divizijo, ki je vdrla po poti proti Karlovcu, potem južno od Zagreba in na sever na Štajersko leta 1944. Preostalih 200 žrtev je padlo v provokativnih napadih iz zasede. Ustreljene so bile posamično. Za teh 200 so Nemci streljali talce: 10 naših za enega Nemca. V Dražgošah so, denimo, za 4 padle nemške policiste ustrelili 41 Dražgošanov, v Frankolovem za 2 ali 3 Nemce 99 naših. Nemških grobov je sicer v Republiki Sloveniji 6000, toda med temi je večina nemških vojakov, padlih v vzhodni Evropi, ki so bili prepeljani za pogreb na ozemlje Republike Slovenije, in seveda nemški vojaki, padli, pobiti po 8. maju 1945.

        3) 346 zavezniških vojakov, piloti, Američani in Angleži – vojni ujetniki, ki so se 1943 iz Italije vračali preko Balkana in Slovenije domov. Naši so jih pobijali deloma iz ideoloških razlogov, deloma zaradi denarja, zlatnikov, uniform, največ – petinšestdeset – njih v Logatcu.[17]

        4) Madžari: v Prekmurju ni bilo partizanov, madžarskih žrtev je le malenkost!

        5) Naših je padlo med vojno 6. do 17. aprila 1941 manj kot 100 oseb, revolucija hočeš nočeš odgovarja neposredno ali posredno za vse ostale, in teh je bilo preko 100.000

    • Dule, kje si jemljete pravico, da lahko tako ostro sodite in obsojate?

      Sem Primorec. Izhajam iz družine, ki je zaradi domoljubja veliko izgubila v drugi svetovni vojni. Mamini družini so Italijani vzeli vse, kar se je dalo vzeti in požgali dom. Le malo je manjkalo, da jih niso v hiši vse skupaj zažgali. Starše in dve najstnici so zasliševali in mučili in nato zaprli. Starega očeta je čakal še Mathausen, kjer so na njem izvajali preizkuse. Drugega starega očeta so Nemci pobili s puškinimi kopiti, zaradi nesmiselnega partizanskega miniranja mostu.

      Kako je bilo v Grahovem, kjer je umrl odličen pesnik Balantič, sem zvedel še pred osamosvojitvijo, ko se je lahko o tem samo šepetalo. Grozljivo! Menim, da je prav, da slovenski narod ohrani spomin na vse hudo. Ne razumem tistih, ki jih to moti. Se bojijo resnice? Resnica prihaja na dan in bo prišla na dan! Ne da se je utišati. Se je obneslo skrivanje brezen in jam? Ne, prišlo je na dan. Ne razdvaja spominjanje na posamezne dogodke, razdvaja nestrpnost s katero določeni krogi reagirajo na vsak drobec resnice, ki pride na dan.

      In še o namigu za ploščo na bežigrajskem stadionu, s katerim rešujete zadrego zaradi resnice o Grahovem. Na mnogih krajih, kjer stojijo različna obeležja, bi na podlagi dejstev morali postaviti nove z velikokrat čisto drugačno vsebino. Vendar to ni prva naloga.

      Prva naloga je skupno odkrivanje resnice. Čaka bas veliko dela. Lotimo se ga z resnicoljubnostjo, strpnostjo in vztrajnostjo. Strokovno, ne navijaško. Ko bomo prišli dogodkom do dna, nas različna obeležja ne bodo motila, bodo le opomin katerih napak ne smemo nikoli več ponoviti.

  3. Kaj je prav in kaj je resnica,to je vprašanje za vse Dule-je,ki že krepkih sedemdeset let
    prisegajo okupatorju in nadaljujejo z izdajo še kar naprej in to prav tako za Bežigradom!Vendar tu se zopet prikrade vprašanje,kdo je pravzaprav izdal narod pred sedemdestimi leti in ga pahnil v goreči obroč,ki so ga s skupnimi močmi stiskali nacisti in boljševiki!
    Citiram del govora M.Pijadeja na zasedanju AVNOJ-ja:Potrebno je zato stvoriti toliko mnogo bezkućnika, da ovi bezkućnici budu većina u državi. Stoga mi moramo da palimo. Pripucaćemo pa ćemo se povući. Nemci nas neće naći, ali če iz osvete da pale sela. Onda će nam seljaci, koji tamo ostaju bez krova, sami doći i mi ćemo imati narod uza se pa ćemo na taj način postati gospodari situacije. Oni, koji nemaju ni kuće ni zemlje ni stoke, brzo će se i sami priključiti nama jer ćemo im obećati veliku pljačku. Teže će biti sa onima, koji imaju neki posed. Njih ćemo povezati uza se sa predavanjima, pozorištima, predstavama i drugom propagandom. Tako ćemo postepeno proči kroz sve pokrajine. Seljak, koji poseduje kuću, zemlju i stoku, radnik, koji prima platu i ima hleba, za nas ništa ne vredi. Mi od njih moramo načiniti bezkućnike, proletere … Samo nesrećnici postaju komunisti, zato mi moramo nesreću stvoriti, mase u očajanje baciti, mi smo smrtni neprijatelji svakog blagostanja, reda i mira…
    Kdo je v tem nagovoru kolaborant morilcev pa ne menda tisti,ki se niso odzvali in se
    uprli satanskemu načrtu komunistov,ki so hote ali nehote sledili pijadejevi doktrini,ki je nacistom in fašistom izpostavila vse takratne jugoslovanske narode apokalipsi?
    Za upor in obrambo pred rdečimi in okupatorji,je bilo potrebno poiskati izhod,ki sicer
    ni bil ravno posrečen,vendar pravijo,da v sili hudič žre muhe in še nekaj,kdo je
    onemogočil vsem tistim,ki niso pristali na pogoje dolomitske izjave,boriti se proti okupatorjem,nihče drug,kot KPS,ki je tesno sodelovala z ruskimi boljševiki,ki so perfidno izkoristili svetovno katarzo za okupacijo južne in vzhodne Evrope in v tem
    umazanem poslu tudi uspeli ter podaljšali trpljenje narodov na omenjenih področjih
    do konca dvajsetega stoletja,do trenutka ko je padel berlinski zid!
    Govoriti v Sloveniji o partizanstvu v pravem pomenu te tujke,je zelo težko,kajti ta
    naziv ima francoske korenine in v prevodu v slovenščino pomeni način bojevanja
    manjših,bolj ali manj samostojnih oddelkov prebivalstva proti sovražni vojski,oziroma
    regularnih enot,ki pa jih pri nas ni bilo,kajti regularne vojaške enote so ob okupaciji
    kapitulirale in izdale narod,borili so proti lastnemu narodu in v Sloveniji se je zgodilo to,kar je zahteval tov.M.Pijade,židovski bogataš,ki se je zaradi umazanih vzgibov rodbine,da ohrani bogastvo pred plenjenjem komunistov z njimi spajdašil,čeravno je dobro vedel,da so njegovi sonarodnjaki izropani in zaničevani umirali v nemških koncentracijskih taboriščih,enako kot v boljševistični Rusiji!Partizani pa so imeli pod vplivom doktrine M.P.in Tita nalogo,izpeljati revolucijo,kar je bila njihova osnovna preokupacija,obrnili so se proti lastnemu narodu in v nekaterih primerih celo paktirali s Hitlerjem!Nikakor pa s tem ne trdim,da pri nas ni bilo tudi poštenega partizanstva
    ki se je po končani svetovni moriji slabo končalo,veliko jih je vzela noč in povojna
    komunistična taborišča,tudi moji sorodniki so bili med njimi,čeprav so preživeli
    prvo svetovno vojno,kjer je na žalost na Soški fronti preminul moj ded,oče pa je bil
    zajet v Rusiji vendar k sreči preživel in se vrnil domov,kjer ga je do konca vojne
    preganjal gestapo in še natančneje,najstarejši brat,je bil pri sedemnajstih letih
    prisilno rekrutiran v nemško vojsko in pristal na vzhodni fronti in se je leta 1950 peš
    vrnil iz ujetništva,verjetno se ne bi,ampak rešila ga je mladost in slovansko poreklo!
    Po drugi strani pa lahko rečem,da tudi med boljševiki niso bili vsi boljševiki,ampak
    tudi ljudje z dušo in srcem.
    Za konec vsem Dule-jem.premalo ste videli in še manj čutili.kaj se je pravzaprav v
    resnici dogajalo v zlagani preteklosti,ko so iz pretežno krščanske slovenske dežele,po navodilih partije ustvarjali nov družbeni red,ki se je imenoval komunizem in socializem z vsemi načini maltretiranja preživelih,ki na to preobrazbo niso pristali!
    Grahovo tako ni samo spomenik tamkajšnim žrtvam,ampak vsem poštenim Slovencem,tudi partizanom,ki jih je požrla komunistična pošast,ki je še vedno žejna
    krvi,kar dokazujejo zadnji dogodki v Rusiji!Nikogar od naštetih veleposlanikov ni potrebno vabiti v Slovenijo,kajti vsem je dobro poznana zgodovina našega majhnega naroda,ki je živ spomenik žrtev komunizma!Ne bo dolgo trajalo,ko se bo tvoj krohot spremenil v iztegnjeno dlan,ki prosi miloščino!

  4. Treba je organizirati odstranitev vseh spomenikov revoluciji in komunistom in na to slovesnot povabiti vse tuje veleposlanike, kralje in predsednike vlad, Dule!

  5. Resnica včasih boli.

    Vendar je ta bolečina koristna.

    Z njo človek in skupnost dozorevata in se plemenitita.

  6. ..?? ja komu pa so prisegli ti pobiti in padli v Grahovem..saj formalno še niti domobranci niso bili..

  7. do zgodovine je pač treba zavzeti neko nevtralno držo. presojat je pa treba dejanja, ne pa to, ali je bil nekdo komunist, domobranec, partizan itd. niti domobransko gibanje, niti komunistična revolucija sama po sebi nista nelegitimni, problematični postaneta takrat, ko se poslužujeta nelegitimnih dejanj. zločini enih in drugih tako niso nič milejši ali hujši zgolj zato, ker je šlo za domobrance ali komuniste. roke sta si umazali obe strani. v končni fazi se je pa vseeno treba zavedati, da je bil NOB kot uporniško gibanje del zavezniških sil, domobranstvo pa del nacistično-fašistične koalicije, ki je bila v 2. svetovni vojni poražena. kaj se je po vojni dogajalo, kot tudi državljanska vojna, sta pa seveda drugi zgodbi.

    • ..bimbo..če je državljanska vojna in pri nas je bila in v okolju itak težke in tuje okupacije in to hote in zavestno izzvana s strani komunistov = partizanov…

      ..je težko zganjati ali obdržati nevtralnost…razen, če meniš, da bi morali slovenski civilisti, ženske in otroci čakati ne le eno leto, temveč do konca, da jih kot razredno neprimerne pobijejo partizani=komunisti…

      ..preden bi začeli spontano ustanavljati vaške straže…in se boriti za svoj elementarni obstoj in preživetje..

      • državljanska vojna ni bila izzvana od ene strani, ampak je šlo za konflikt, ki se je začel še pred vojno. danes je tudi zgodovinsko ugotovljeno, da kolaboracija ni bila neka naključna in v sili razmer sprejeta odločitev, ampak strategija, o kateri so t.i. slovenski klerikalci razmišljali še pred nemško-italijansko okupacijo, kot o načinu, kako si zagotoviti oz. ohraniti oblast.

        za svoj obstoj, ali pa ideje, pa bi se lahko borili tudi sami, brez da bi se pač podredili okupatorju. okupatorju se niso podredili zato, ker druge izbire niso imeli, ampak ker jim je bilo jasno, da večina slovencev podpira NOB in da njihov odpor v končni fazi ne bi imel učinka, saj so imeli komunisti v državi večinsko podporo, kar pomeni, da bi po vojni pač lahko prevzeli oblast. načrt je bil tako jasen: s pomočjo nemškega okupatorja uničiti partizansko gibanje, kar pomeni, da bi po porazu nemčije tako v sloveniji ne imeli komunistične opozicije, s čimer bi pač z lahkoto prevzeli oblast oz. oblast, ki so jo imeli pred vojno, tudi obdržali. računica se jim pač ni izšla. tako da kolaboracija ni bila stvar nuje, ampak dejstva, da so domobrancem v boju za oblast dejansko bili nasprotnik komunisti, ne pa okupator. zato kolaboracija. kolaboracija je bilo sredstvo za ohranitev oblasti, ne za obstoj kot tak.

        lep primer, da odločitev domobrancev ni bila nuja, ampak strateška odločitev je grčija, v kateri so obstajala štiri različna uporniška gibanja, ki so bila med seboj tudi v ideološkem konfliktu, torej komunisti proti anti-komunistom, ampak se nobeno od teh gibanj ni odločilo za odprto kolaboracijo z okupatorjem, ampak so se vsa gibanja gverilsko upirala tako okupatorju, kot tudi domači opoziciji. se pravi, tudi v grčiji je potekala tako osvobodilna, kot tudi državljanska vojna, ampak v primeru grčije se pa nobena stran ni odločila za odkrito kolaboracijo z okupatorjem.

        grška zgodba je zanimiva tudi iz tega vidika, ker je zahod po vojni seveda podprl proti-komunistična osvobodilna gibanja, čeprav so komunisti me vojno imeli večinsko podporo. to je pa lahko storil samo zato, ker ta med vojno niso kolabolirala z nacisti. pri nas pa te podpore domobranci, ustaši, četniki itd. kot sodelavci okupatorja niso mogli dobiti, zato so pač komunisti imeli po vojni prosto pot na oblast.

        tako da govoriti o tem, da je bila kolaboracija nuja, so pač za lase privlečeni izgovori. kolaboracija je bila jasna in premišljena politično-vojaška straetgija, ne pa nuja.

        • ..a res..kje na Slovenskem pa so se pred vojno pobijali ??..ker eno so politična nasprotja, eno pa je državljanska vojna..

          ..ti zakaj pa se je t.i. protirevolucionarna stran pojavljala le v t.i. ljubljanski krajini in to šele leto po začetku revolucionarnega nasilja..

          ..ti, kje v Grčiji pa je kaka osvobodilna frakcija, pobijala grške civiliste, ženske in otroke iz razrednih pozicij..??

          • pred vojno je bila v kraljevini jugoslaviji KP prepovedana in komuniste so zapirali. 🙂 tako da ni čudno, da komunisti predvojnih oblastnikov niso ravno marali in so jih potem med vojno smatrali za sovražnike. tako da ta politična nasprotja niso bila nedolžna. še tito je bil kot komunist 5 let zaprt.

            predvojna oblast je z nemci oz. italijani kolabolirala od začetka okupacije, s tem, da je bila ta kolaboracija od začetka zgolj pasivna oz. upravna, šele kasneje je postala tudi vojaška. to je seveda bilo smatrano kot izdaja, zato so partizani proti temu tudi delovali. skratka vsi, ki niso direktno podpirali NOB, ampak so pristali na neko sodelovanje z okupatorjem, so bili smatrani kot svoražniki naroda, kar je po svoje celo logično. zaradi tega je prišlo do nasilja, torej v primerih, ko se ni pristajalo na sodelovanje s partizani oz. se je sodelovalo z okupatorjem.

            proti-partizansko gibanje pa je bilo najmočnejše v ljubljanski pokrajini iz preprostega razloga, ker je pač v tistem delu vpliv predvojne oblasti bil najmočnejši. na primorskem so komuniste oz. partizane seveda smatrali za osvoboditelje, saj primorska je bila že pred okupacijo, torej od konca 1. svetovne vojne dalje, del italije. na primorskem kolaboracija zato sploh ni bilo. tako da zakaj ne, če so bili partizani res taki grozni morilci vsepovprek? 🙂 grozni so bili do tistih, ki so jim stali nasproti, kar je normalno. morilci so bili tako tudi na drugi strani. spomni se črne roke, ki je ravno tako izvajala likvidacije političnih nasprotnikov kot so to počeli na drugi strani komunisti.

            to proti-partizansko gibanje se je pa še bolj okrepilo po kapitulaciji italije, ko je postalo jasno, da postaja partizansko gibanje vse močnejše, kar je bil razlog tudi za nastanek domobrancev in njihovo sodelovanje z nemci.

          • Aladar, pri tebi je očitno, da boš za vsako ceno branil komunajzerje.

            Takratna komunistična partija tudi danes v demokratičnih državah ne bi mogla biti legalna, saj je zagovarjala direktno kršenje človekovih pravic.

            Prepovedali pa so jo, ker so komunajzerji najprej izvedli teroristični napad.

            Zločinec Tito je bil upravičeno zaprt, saj danes so že znani njegovi zločini – izpred vojne.

            Drugo dejstvo je, da ponavljaš dokazane laži komunistov.

            Ob okupaciji, so oblasti spoštovale takratno mednarodno pravo, ki zahteva, da se tudi v času okupacije izvajajo osnovne državne funkcije – torej je kolaboracija na tej ravni nujna.

            Po drugi strani se jim je šlo izključno za minimizacijo žrtev v skladu z navodili iz Londona. Zato so se dogovorili z Italijani za manjšo represijo, v zameno za izražanje lojalnosti.

            Komunajzerji so pa kot izdajalce tretirali tudi tiste, ki so se borili proti okupatorju izven nob.

          • @alojz,

            nobeden ne brani komunajzarje, ampak samo dejstva. 🙂

            in komunistična jugoslavija je bila 45 let legalna, priznale so jo pa tudi vse demokratične države, tako da ne vem, o čem ti tu govoriš. ker če je bila tako nelegalna, zakaj se je toliko delegaciji iz demokratičnih držav prišlo priklonit titu na njegov pogreb? 🙂

            KP pa je bila prepovedana, ker kraljevina jugoslavija ni bila demokratična. 🙂 KP je bila politično preganjana. to pa danes pomeni kršitev človekovih pravic. 🙂

            in nobeno mednarodno pravo ne zahteva, da se na vojaškem področju sodeluje z okupatorjem. 🙂 še več, po mednarodnem pravu to velja za zločin, ki se mu po domače reče narodna izdaja. 🙂 gola dejstva, ki že skoraj 60 let veljajo v evropi. 🙂 tako da si stvari malo zamešal. 🙂

          • Nasprotno. Tudi ti Aladar braniš komunajzerje. Pa še marsikateri levak jih.

            Ti ne braniš dejstev, ampak komunistične laži, saj ti dejstva nasprotujejo.

            To, da ti braniš komunajzerje, dokazujejo tudi tvoje obrabljene komunajzerske floskule. Ko je pogreb zločinca Tita tako relevanten.

            KP je bila prepovedana v kraljevini Jugoslaviji, ki je bila za tiste čase čisto dovolj demokratična, zato, ker je izvedla teroristični akt.

            Tvoje laži o političnem preganjanju in kršenju človekovih pravic si pa lahko nekam vtakneš.

            KP je bila že takrat zločinska in nasilna. Izvedla je teroristični akt, pa tudi imela je v programu kršenje človekovih pravic in ukinitev demokracije.

            Imela je program, zaradi katerega bi bila prepovedana tudi danes.

            So ti že dokazali, da je kolaboracija na začetku vojne bila v skladu z mednarodnim pravom.

            Vse naprej je bilo pa posledica komunističnega nasilja.

            Dejstva kažejo v prid domobrancem.

          • Golo dejstvo je tudi, da v mednarodnem pravu ni termina izdaje, še manj je to zločin.

            Po tej tvoji sprevrženi logiki bi morali soditi – ne nacistom – ampak vsem Nemcem, ki so se uprli nacizmu, saj so se borili za sovražnika in ne za svojo državo.

            Dejstva si pomešal ti – in to čedalje bolj potrjuješ s papagajčenjem komunističnih neumnosti.

        • Aladar, kako ti grdo komunajzersko laež.

          Danes ni nič takega ugotovoljeno, kar ti tukaj lažeš, ampak je ugotovljeno le nekaj.

          Ugotovljeno je to, da so komunajzerji zlorabili vojno za zločinsko komunistično revolucijo.

          POSLEDICA pa je kolaboracija in upor proti komunajzerjem.

          Že sam praviš, da je bila kolaboracija nuja, čeprav med ljudmi ni bilo podpore komunizmu, kvečjemu podpora uporu proti okupatorju.

          Enostavno si naplozal en kup laži in lažnivih podtikanj, da bi opravičil komunistične zločine.

          Kolaboracija je bila nuja. Vso krivdo pa nosijo komunisti.

          • revolucija je bila le boj za oblast. na drugi strani pa so se za oblast borile tudi klerikalne sile. posledica tega je bila državljanska vojna. 🙂

            kolaboracija je bilo le stredstvo klerikalnih sil, da po vojni prevzamejo oblast. kolaboracijo je izsililo zgolj dejstvo, da domobranci niso bili številčno dovolj močni, da bi se zoperstavili partizanom. domobranstvo kot tako je bilo uperjeno ne zgolj proti komunistom, ampak proti NOB kot takemu, torej proti uporu proti okupatorju. skratka, lasten narod so okupatorju prodali zato, da bi si zagotovili oblast. skrajno zavrženo dejanje. 🙂

            in nikjer nisem napisal, da je bila kolaboracija nuja, to so samo tvoji prividi in izmišljotine. 🙂 napisal sem, da je bila upravna kolaboracija manj problematična od vojaške in do neke mere dobrodošla, ne pa nujna. nujna seveda ni bila. 🙂 nujna je bila v glavah tistih, ki so si želeli oblast. 🙂

            in kar tebi ni jasno je ravno to, da jaz nimam kaj branit komunističnih zločinov. jaz jasno povem, da so komunistični zločini bili in da jih je potrebno obsodit. 🙂 ti si tisti, ki braniš izdajo naroda. 🙂 jaz pač na dogodke gledam povsem nevtrano in nimam nobene potrebe, da bi zgodovino prirejal v korist ene ali drugi strani. večkrat sem zapisal, da so zločine počele obe strani kot tudi to, da je treba ločevati upor proti okupatorju o komunistične revolucije kot tudi ločevati kolaboracijo od proti-komunističnega gibanja. tisti, ki so se zoperstavili komunizmu, so za to imeli popolnoma legitimno pravico. tisti, ki so se prodali okupatorju, so bili pa navadni narodni izdajalci in zavrženi zločinci, ki so svoj narod prodali okupatorju samo zaradi želje po oblasti. to pa je enako podlo, kot je bila komunistična revolucija. oboji so tu zločinci. 🙂 tu nimamo kaj delat razlike. 🙂

            tako da jaz nobenega zločinca ne branim, ker nimam te potrebe. to potrebo imaš očitno ti. 🙂

          • Revolucija je bila nelegitimen in nelegalen boj za oblast.

            V tem se razlikujejo od demokratičnih klerikalcev, ki so se legitimno in legalno borili za oblast.

            To dokazuje tudi to, da pred vojno komunisti (tudi takrat, ko so bili še legalni) niso uspeli dobiti niti za en sam stolček glasov.

            Kolaboracija je bila nuja – za legitimno in legalno obrambo pred zločinskim komunizmom.

            Demokracija in komunizem nista dva enakovredna sistema. Med njima je ogromna razlika.

            Domobranci so se borili za demokracijo – in s tem tudi legitimno za oblast – ki bi jo morali potrjevati redno na volitvah.

            Komunisti so se borili za totalitarni sistem, ki ni toleriral drugačnih, ki ni dopuščal opozicije in potrjevanja na volitvah.

            Komunizem je diktatura. Zato zreducirati vse zgolj na boj za oblast, ni legitimno.

            Kolaboracija je bila nuja.

            Ti pa imaš privide, saj nikjer nisem napisal, da si ti napisal…

            Ti pač braniš komunajzerje, tako, da zbanaliziraš njihove zločine in jih poskušaš prikazati kot enakovredne demokratom.

            Jaz ne branim izdaje naroda, kot mi ti lažnivo podtikaš. Saj so bili edini dejanski izdajalci naroda komunisti. Oni so obljubljali svobodo – prinesli pa tiranijo.

            Ti nisi nevtralen, amapak sem nevtralen jaz.

          • Jaz ne branim nobenega zločinca, ti pa braniš komunistične zločince.

            Jaz nimam potrebe po branjenju zločincev, saj sem nevtralen.

            Ti pa si pristranski in braniš zločince.

          • In še v komunistični maniri manipuliraš.

            Meni lažnivo podtikaš branjenje zločincev, čeprav to počneš sam.

    • Tipično. Najprej nekaj nabluziš, potem pa komunistični rezultat.

      Komunistična revolucija je zločin, saj je komunizem zlo.

  8. ..no Dule kaj pa ti je..saj ti veleposlanika vedo, da se partizani =komunisti, pri nas niso borili ne za svobodo, ne za demokracijo in ne za človekove pravice..

    ..temveč so izvajali boljševistično revolucijo, ww2 in od njih samih izzvana državljanska vojna, pa sta bili po sovjetskem modelu in receptu le nujna okolja in okoliščine v fazah revolucije..

  9. To je neverjetno, koliko bi nekateri radi črpali iz zavezništva. Zavezniki so osvobodili Evropo. Komunisti so jo zasedli. Stalin je zasedel pol Evrope, Jugoslavijo pa naši komunisti. Kakšni zavezniki neki? Kje ste videli, da so bili partizani zavezniki? Američani so celo posthumno odlikovali Dražo Mihajlovića! Vi pa govorite o nekem antinacizmu in antifašizmu.

    • zdravko, osnove zgodovine bi pa ja lahko poznal. 🙂 američani so posthumno mihajloviča odlikovali zato, ker na začetku so se četniki nemcem upirali in v tem obdobju so četniške enote pred nemci rešile veliko ameriških pilotov, ki so bili sestreljeni. četniki so tako na začetku imeli podporo zaveznikov, ta podpora se je pa končala, ko je postalo jasno, da so začeli četniki vedno bolj sodelovati z nemci. takrat se je churchill odločil, da se na ozemlju jugoslavije kot zaveznike podpira zgolj partizanske sile. razlogi četnikov za kolaboracijo so pa povsem isti tistim, ki so jih imeli domobranci pri nas in ki sem jih opisal v prejšnjem komentarju.

      • Le kako da noben na partizanski strani ni dobil nobenega odlikovanja? Tebi so pa res zabili srp v oko in kladivo v čelo!

        • zakaj bi pa nekomu dajal odlikovanja za nekaj, kar se je odnjega iz naslova zavezništva itak pričakovalo, torej sodelovanje? partizani so v celotnem poteku vojne skupaj rešili nič manj ameriških pilotov kot četniki. ampak to je bilo samoumevno, saj so bili partizani z američani zavezniki, četniki pa seveda ne. četniki so res rešili veliko ameriških pilotov, ampak reševali so tudi nemške. igrali so pač dvojno igro. 🙂

          • In kljub temu dobili odlikovanje? Za nagrado za dvojno igro?
            Draža Mihajlović je prvi podpisal zavezništvo. Četniki so bili na zavezniški strani, če nisi vedel.
            Ampak, res, tvoj glupi smajli. Dost te imam.

          • Bergles ob velikem prazniku zavezništva ob obletnici izkrcanja
            zaveznikov v Normandiji,si imel priliko videti,kakšna je bila
            cena tistih v Evropi,ki so pod krinko osvobodilnega boja
            izpeljali boljševistično revolucijo v svoji domovini,pač niso bili
            prisotni,to dejstvo je slovenski diplomaciji povzročilo hud
            glavobol!Praviš,da ne prirejaš,oziroma ne boš prirejal zgodovine,saj ti je ni treba,zgodovina je že sedemdeset let prirejena in to ne samo pri nas in v bivši jugi,praktično cela
            Vzhodna Evropa in Balkan imata prirejeno in to celo pod prisilo
            diktatorske vlade in tudi drugih drastičnih ukrepov,do vsakega,ki je govoril in govori resnico,smrtno nevarno je bilo poslušati novice,ki so jih emitirale radijske postaje zaveznikov!To je del prave zgodovine.Nihče ne oporeka žrtvam v boju z nasprotnikom,hudo pa je,da je je bil bratomor v domovini večje zlo,kot okupatorski morilski stroj!
            Za lažje razumevanje,ti navajam naslednji podatek,ki ni izvit
            iz trte,ampak je še kako resničen:
            346 zavezniških vojakov, piloti, Američani in Angleži – vojni ujetniki, ki so se 1943 iz Italije vračali preko Balkana in Slovenije domov. Naši so jih pobijali deloma iz ideoloških razlogov, deloma zaradi denarja in osebne lastnine,tako je to bilo tov.Bergles!
            Tito in njegovi boljševiki so mnogokrat skupaj z nacisti načrtovali,kako se iznebiti slovenskih rodoljubov,ki so bili izpostavljeni njihovi samovolji in komunistični diktaturi,Bergles ti kar piši svojo zgodovino skupaj z raznimi pierazziji in mikuži,ki so izdali izropan in izčrpan narod,ki ni želel nič drugega,kot živeti v miru in dočakati tisto PRAVO SVOBODO duha in razmišljanja ter se posvetiti delu in ustvarjanju narodnega blagostanja,brez diktatorjev in zakletih sovražnikov demokratičnosti in složnosti v družbi!Nikar se ne sprenevedaj
            Aladar in ne govori o borbi proti okupatorju,ki to ni bila,bila
            je revolucija,ki jo je omogočil prav okupator v nekdanji
            Jugoslaviji,kdo pa je bil prazvzaprav tisti,ki je v sli po oblasti
            izpostavljal okupatorju lasten narod po načelu Moše Pijadeja,
            koliko je bilo požganih vasi,pobitih ljudi/sremska fronta/talci,
            ki so bili žrtve sprevrženih dejanj in odločitev partijskih vodij tako imenovanega boja proti okupatorju in se dejansko obrnili proti ljudem,ki naj bi jih branili,spomni se dogodkov,mnogo
            je bilo Dražgoš v Sloveniji!Po končani vojni se je boljševiško
            sodstvo lotilo celo tistih,ki so preživeli nemška taborišča,ker
            so se živi vrnili domov tako imenovani dachauski procesi,
            sojenje intelektualcem,oropanim lastnikom tovarn,ki so dejansko podpirali revolucionarje in bili pri ljudeh dobro zapisani itd,itd!Noč je še vedno imela svojo moč,vsakodnevno
            so se izvajale prisilne oddaje,cvetelo je ovaduštvo in podtikanja,preberi knjigo,ki jo je napisal pisatelj in publicist
            Janez Kajzer:”Aretacija ob polnoči.”Boljševizem in komunizem sta storila svoje delo tovariš Bergles in kot kaže vztrajno nadaljujejo svoje delo,le način je postal sofisticiran!

          • @tolmun,

            če bi imel vsaj približno kaj pojma, bi ti bilo jasno, da gre v primeru tistega vabila za povsem politično odločitev, ki nima nič opraviti z dogajanjem med 2. svetovno vojno in razmerji, ki so takrat obstajala. na to proslavo so npr. bili povabljeni nemci, tako da sedaj me moraš prepričati še v to, da so bili nemci del zavezniških sil. 🙂 letos med povablenimi tako npr. tudi ne bo ruske delagacije, pa spet lahko samo najbolj “pametni” trdijo, da rusi niso bilo ključni faktor pri zavezniški zmagi proti nacistom. 🙂 tako da ne mešat zgodovinskih dejstev s politiko. 🙂

            glede ostalega pa ne bi komentiral na dolgo in široko, ker gre za tipična ideološka nakladanja brez poante. če bi kje zapisal, da so bili komunisti ideal poštenosti, dostojanstva, pravičnosti itd., potem bi tvoje pisanje morda še imelo kak smisel, ne da se mi pa z nekom, ki pač na podlagi nekih posameznih dogodkov posplošuje in izkrivlja. ker na isti način, bi se dalo zadeve posploševati na drugi strani, kot se je to počelo 45 let v prejšnjem režimu. ti tu nisi nič drugačen, samo ploščo si obrnil v drugo smer. 🙂 npr. nekaj godrnjaš o sodelovanju partizanov z okupatorjem. ok, obsojanja vredno, po drugi strani pa te jaz potem vprašam, kaj pa tista prisega za bežigradom in vse kar spada zraven? 🙂 glede tega boš pa seveda našel 1001 izgovor, ali se morda motim? 🙂 tako da meni je tu takoj jasno, kje tebe čevelj žuli. 🙂

            tako da mene ni treba prepičevati v to, da so komunisti delali zločine, raje odpri oči in si priznaj, da so zločinci bili tudi na drugi strani. 🙂

          • Če bi ti kaj razumel bi bilo tudi dobro. Ja, za politiko gre! Ne za neka dejstva brez interpretacije. Ti imaš polno glavo nekih dejstev, ki so ti čist brez veze.
            Ja, brez Rusov, ja, toliko o tem koliko so bili “zavezniki”. Ja slučajno so se tolkli proti Hitlerju, tudi prispevali so veliko, hvala jim. Nimajo pa nobene veze z zahodnimi zavezniškimi silami. Te so osvobodile Evropo, Stalin jo je pa okupiral. A ti kaj to pove? Nič, saj vem.

          • @zdravko,

            francija in VB sta hitlerju podarila češkoslovaško. 🙂 toliko o tem, kdo je osvobajal evropo, če se že hočemo iti take nesmiselne igrice. 🙂

  10. ..komunistični poden je prevaral, nalagal in uničil tudi vse svoje sopotnike v t.i. OF…

  11. ..pionirček Aladas Bergles je ugotovil, da je slovensko podeželsko prebivalstvo, civilisti, ženske, otroci…posebej na Dolenjskem in Notranjskem, pred vojno zapiralo, preganjalo in prepovedovalo komuniste in so jih zato ti ob okupaciji fašistov upravičeno oz. razumljivo začeli iz maščevanja pobijati..

    ..Bergles je ugotovil tudi , da sta se vsaj Kidrič in Kardelj lagala..

    Boris Kidrič: ” Bela garda morajo biti, klerikalci, kulaki in vsi, ki jim smrdi današnje stanje. To je naravni zakon razredne dinamike v tempu razvoja. ”
    – DLRS, 2 knjiga : 260

    17. 7. 1942 Kardelj poroča Ivo Loli Ribarju: ” Ponekad su nešto mnogo likvidirali. Tako je n. pr. II. grupa likvidirala mesečno samo na jednom malom odseku do 60 ljudi prosečno. A desile su se i gore stvari, o kojima neču tu pismeno da govorim. ”
    – Dokument je v Arhivu Slovenije – bil pa je izpuščen v DLRS II. : 324 opomba 17.

    • ja, človek se mora najprej naučiti brati oz. razumeti kaj bere. 🙂 jasno sem zapisal, da je komuniste preganjala predvojna oblast. jasno sem zapisal pa tudi to, da je bilo nasilje partizanov omejno na tisto civilno prebivalstvo, ki je bodisi z okupatorjem sodelovalo oz. ki ni hotelo sodelovati s partizani, kot najbolj množičnem osvobodilnem gibanju na območju slovenije. kar pa niti ni tako nerazumljivo. od prebivalcev države, ki je okupirana se povsod pričakuje, da bo pomagala pri njeni osvoboditvi, torej se pričakuje to, da bo sodelovala z osvobodilnim gibanjem.

      in ja, komunisti so izvrševali politične likvadacije, ampak te je izvrševala tudi druga stran, saj to je bilo bistvo državljanske vojne. politično-vojaška konfrontacija med komunisti in klerikalci. oboji so se trudili uničiti svojega nasprotnika. gre samo za to, da so bili komunisti pri tem na koncu bolj uspešni. 🙂 in zato si eni sedaj predstavljate, da je pa druga stran bila popolnoma nedolžna? 🙂

  12. Vaške straže so poskušale zaščititi svoje vasi in zaselke pred surovim nasiljem, roparskimi napadi in umori ki so jih na tem območju izvajale enote VOS-a in partizanske enote.

    Prva vaška straža je bila ustanovljena 17. julija 1942 v Št. joštu nad Vrhniko.

    19. aprila 1942. je v zgoraj omenjeno vas vdrlo 150 partizanov in aktivistov OF. Izropali so župnišče in več hiš, pretepli župnijskega upravitelja Jožeta Cvelbarja in voditelja skupnosti Jakoba Žaklja.

    Nato so komunistične horde ob koncu junija izropale nabavno in prodajno zadrugo, ki je vso skupnost oskrbovala z potrebščinami, živili, itd.
    Zaradi strahu in negotovosti so se vaščani odločili za ustanovitev prve vaške straže , kot odpor proti partizanskemu nasilju.

    Partizani so se odločili kaznovati vaščane in so vas v noči med 24. in 25. julijem napadli, uničili so nekaj hiš , med njimi kulturni dom in stavbo zadruge, toda vaška straža je napad odbila in partizani so utrpeli velike izgube, 24 padlih borcev, medtem ko na strani vaških straž ni padel nihče.

    Revolucija na Slovenskem je prvi vrhunec dosegla v zgodnjem poletju 1942, in sicer na Dolenjskem in Notranjskem. Partizanske enote so likvidirale, mučile in pobijale vodilne in vplivne može, duhovnike, župane, cele družine. Italijanski okupatorji so kot represalije na vojaško nesmiselne partizanske napade požigali vasi, streljali talce in prebivalstvo pošiljali v taborišča.

    V tem neznosnem položaju so se poleti začele po ogroženih vaseh organizirati obrambne skupine mož in fantov. Primera take samoiniciativne samoobrambe sta Loški potok in Šentjošt nad Vrhniko. Po zgledu teh dveh postojank so se vaške straže – tako so jih začeli imenovati – v naslednjih mesecih kot ogenj razširile po Notranjski in Dolenjski.

    Da je to bil spontan pojav, govori dejstvo, da so nastale na različnih krajih, brez organizacijske povezave, ločeno druga od druge. Šele pozneje je prišla organizacijska pomoč in posredovanje Slovenske zaveze. Vaške straže so torej naslale “od spodaj”, v prebivalstvu samem, in ne “od zgoraj”, kakor je na primer KPS od zgoraj začela, organizirala in vodila revolucijo. Ostane dejstvo, da do oboroženega odpora proti partizanom ni prišlo zaradi odločitve Slovenske zaveze, pač pa predvsem kot samostojen odgovor na teror in likvidacije, ki so jih partizani izvajali.

    V tem smislu lahko celo rečemo, da je vaške straže ” ustanovila ” s svojim terorjem KPS / OF sama. “

    • glede vaških straž je zgodba preprosta. bila je vojna, partizani so pač seveda potrebovali oskrbo in ta oskrba je v osnovi lahko prišla le od prebivalstva. tam, kjer so prebivalci partizane podpirali in jih prostovoljno oskrbovali večjih težav seveda ni bilo, tam, kjer so se temu uprli, bodisi iz političnih razlogov, ali pa preprosto zato, ker so se bali, da jim ne bo ostalo dovolj za preživetje ipd., so pač nastali problemi. to je popolnoma jasno in normalno. tam, kjer ni šlo z lepa, je šlo pač zgrda. in to ni bila strategija samo partizanov, ampak tudi okupatorja in njihovih sodelavcev. saj tudi okupator ali pa domobranci niso pobijali ali pa ropali kar vsepovprek, ampak samo v tistih primerih, kjer pač niso imeli podpore. to je pač neko naravno stanje v vojem času. mislim, kako si pa ti predstavljaš to, da pride neka lačna vojska pred neko skladišče hrane, tam jim pa potem rečejo, ne, ne bomo dali. a si ti predstavljaš, da bo v takem primeru, v vojnem stanju, tako vojska rekla, ok, potem pa nič. gremo pa drugam… 🙂 normalno, da so vzeli na silo in da so tiste, ki jim niso hoteli dati, dojemali kot nasprotnika. tako je pač v vojni.

      • Vedno najdeš opravičilo za komunajzerje in to je pri tebi glavno.

        Dejstvo je, da so se vaške straže zgodile tam, kjer so komunajzerji izvajali nasilje – in ne, da so jim pustili premalo za preživetje, pustili jim niso niti enega samega zrna žita.

        To je bilo bistveno.

        • nobenega opravičila za komunistične zločine tu ni. ampak samo dejstva, na osnovi katerih je jasno, da kolaboracija ni imela nobenega opravičila. to je bilo zavestno in načrtno ter podlo dejanje, ki ga je potrebno enako obsoditi kot komunistično revolucijo.

          • To je tvoja tipična lajna.

            Vse, kar rečeš, proglasiš za dejstvo, v resnici pa zgolj papagajčiš komunistične laži.

            Domobranska kolaboracija je imela opravičilo – v komunistični revoluciji. In to ni bilo podlo dejanje, ampak nujno dejanje.

            Komunisti pa niso imeli opravičila za revolucijo.

            Vrstni red. Najprej je bila revolucija – POSLEDICA pa domobranstvo.

  13. Naslednji dogodek mi je dal misliti. Ko sta Črtomir Nagode in Aleš Bebler razpravljala o organizaciji in nalogah odporniškega gibanja, to je Osvobodilne fronte, je Bebler poudaril:” Pripravljeni moramo biti tudi na boj z belo gardo”.
    Nagode je prepričano dejal: ” Morda pa ne bo potrebno, če bomo znali v gibanje zajeti ves narod.”
    Nakar je Bebler pojasnil stališče OF do vprašanja Bele garde: ” Bela garda mora biti, ker jo potrebujemo. Če je ne bodo ustvarili klerikalci, jo bomo morali organizirati sami.”
    To mi je nekoč omenil sam Nagode, ki je spoznal, da so komunisti potrebovali belo in tudi plavo gardo, da bi lahko uničili vse, ki se niso uklonili njihovi nadvladi.
    – Angela Vode, Skriti spomin : 70

    “Pravilna politika OF in KPS je Belo gardo prisilila, da je svoj zgodovinsko neogibni korak napravila v okoliščinah, ki so bile zanjo najneugodnejše…”
    – Korespondenca Kardelj-Kidrič; IZDG, Ljubljana 1963, 92/259

    CK KPS v poročilu CK KPJ z dne 16.5.1942 : ” Belo gardo streljamo in bomo sedaj izvedli likvidacije večjega obsega, ki stremijo že k iztrebitvi. ”
    – DLRS II. : 76

  14. CK KPS v poročilu CK KPJ z dne 16.5.1942 : ” Belo gardo streljamo in bomo sedaj izvedli likvidacije večjega obsega, ki stremijo že k iztrebitvi. ”
    – DLRS II. : 76

    …no debilček Aladas..daj nas vsaj poduči, kje je takrat , torej do 16.5.1942, obstojala kaka enota, ki je bila ali vaška straža, ali mvac, domobranstvo, snvz..????

    • a vidiš, da je omenjena bela garda? 🙂 z belo gardo pa so bili poimenovani politični nasprotniki, ki so povečini z okupatorjem sodelovali. ker kakšen je bil cilj t.i. bele garde? ja, uničiti komuniste. 🙂 tako da zakaj se tebi zdi čudno, da so jih imeli potem komunisti tudi za nasprotnika, ki ga je potrebno uničiti? 🙂

      • Načrtno mešaš vzroke in posledice.

        Bela garda je posledica komunističnega nasilja in ne obratno.

        • bela garda je posledica odpora do komunizma oz. partizanstva nasploh. če bi bilo to, kar trdiš ti res, potem bi bela garda bila enako prisotna tudi na primorskem. pa temu ni tako. partizani so jemali tudi na primorskem, razlika je samo v tem, da na primorskem do partizanov ni bilo takega politično-ideološkega odpora kot v ljubljanski pokrajini, zato so večinoma partizanom prostovoljno pomagali in do konfliktov ni prišlo. nasilje partizanov je zgolj posledica tega, da v določenih primerih s partizani pač niso hoteli sodelovati in posledično so jih partizani zato v sodelovanje prisilili. 🙂 povsem logično.

  15. to je bila umetno ustvarjena politično-vojaška organizacija, ki med prebivalstvom ni imela nobene podpore in od katere ni bilo učinka. SNVZ je nastala tako, da so določeni klerikalni primorski politiki odšli do generala rupnika v ljubljano in ga prosili, da domobranstvo organizira tudi na primorskem, kar se je potem po dovoljeno nemcev tudi zgodilo. tudi poveljniki so prišli iz ljubljane. skratka, domobranstvo na primorskem je bilo “uvoženo” iz ljubljanske pokrajine in kot tako seveda tudi obsojeno na neuspeh. 🙂 SNVZ se je formirala tako, da so najprej poskušali s propagando privabljati ljudi, da bi se ji priključili, ker nekega učina ni bilo so pa začeli s prisilno mobilizacijo. SNVZ na primorskem ni imela nobenega resnega učinka, ker preprosto niso imeli dovolj ljudi ali podpore med prebivalstvom, da bi predstavljali neko grožnjo partizanom. glavna naloga SNVZ je bila tako propaganda, s katero so si pač prizadevali za podporo prebivalstva (ki je pač seveda na primorskem niso dobili) in straženje tistih objektov oz. območji, ki so bili za nemce strateškega pomena.

    tako da to si lahko razlagamo na dva načina:

    1. ali so morda bili primorski partizani na splošno manj nasilni kot tisti v ljubljanski pokrajini.

    2. razlog za nasilje partizanov je bila kolaboracija z okupatorjem oz. nesodelovanje z partizani, s čimer se seveda razloži, zakaj je bilo nasilja med civilnim prebivalstvo na primorskem s strani partizanov veliko manj kot v ljubljanski pokrajini, torej zato, ker je velika večina primorcev partizane podpirala

    tako da če bi partizani res bili nasilni kar tako, brez razloga, potem bi se to moralo poznati tudi na primorskem v vsaj približno enakem obsegu kot v ljubljanski pokrajini.

    • Mene bi pa s tem v zvezi zanimalo, zakaj so domobranci po domovih odbirali tudi Jude, pa zakaj so prestrezali zavezniške padalce in jih denimo izročali Gestapu?

      To mi nekako ne gre v koncept protikomunističnega delovanja?

          • Spet en seronja. Povezavo z domobranci iščemo. Da pa židov ni nihče maral pa vemo. Tako kot danes ciganov noben ne mara. Tudi ti najbrž.

          • Riko Pollak je bil še kot mladenič poslan v taborišče. Leta 1944 so družino aretirali pripadniki slovenskih kolaboracijskih enot, ki so jo predali nemškim okupacijskim silam..”

            Kaj tu ni jasno?

            Sicer pa ne vem, kam meriš? Meni ne gre nihče generalno na živce, samo konkretni ljudje. Da Judov nihče ni maral tudi nič ne vem? Vemo pa, da so jih sovražili manj sposobni, ker so jih vedno prehiteli.

            Samo to.

          • ..no saj ni ta bi se človek norčeval iz takih tragičnih dogodkov..toda našel si le enega takega…in iz tega posloševati je ne le debilno, temveč zlonamerno..

          • Točno tako. Napake so se dogajale povsod. Samo, da po njihovo bi morali biti domobranci pravi čistuni, partizani pa lahko počeli vse, pa bi jim vse oprostili.

          • Bravo! Si vendarle našel primer. Sam si dokazal vse kar je treba vedet.
            Aja, sicer pa si ti tudi najbrž ljubitelj gejev, ciganov in sploh vseh ljudi.
            Kapo dol. Tu se ne da meriti s takimi.

  16. ..na Primorskem so partizani imeli z nacisti kar sporazum…

    Partinacizem ( Partizansko – nacistična kolaboracija )

    Kolaborantski partizansko – nemški sporazum na primorskem je začel veljati 5. julija 1944.

    Njegovo bistvo je vsebovano v 8. točkah, navedenih v nemškem povelju št. 1461/44 z datumom istega dne. Prva točka navaja, da tega dne vodstvo partizanov prekine vse sovražnosti proti nemški vojski, SS in policiji na

    območju pokrajin Videm, Gorica, Trst, Istra in Reka. V drugi točki pa, da enako naredijo tudi nemške enote. Že 5. julija so omenjeno povelje prejele nemške enote, ki so obkolile okoli 1500 partizanov v Baški grapi. Na podlagi tega povelja so partizane izpustile iz obroča.

    V zameno pa so Nemci imeli zagotovilo, da jim partizani ne bodo motili prometa, še zlasti ne na železnici skozi Baško grapo do Gorice. Razburjenje zaradi sporazuma je bilo velikansko. Nemški komandant Gorice Weithauser je poslal okrožnico o premirju tudi republikanski italijanski vojski.

    Poveljnik SNVZ polkovnik Kokalj je izdal 7. julija zaupno okrožnico, številka 124, v kateri navaja, da je premirje med boljševiki in Nemci v veljavi. Pripadniki SNVZ naj se držijo sklenjenega premirja in naj ne izzivajo incidentov z boljševiki. V vsem naj se ravnajo v sporazumu z Nemci.

    Domobranska stran v Ljubljani je generala Rösenerja prosila, da je za tisk podal izjavo, da za Ljubljansko pokrajino sporazum ne velja, kar je ta storil v posebnem razglasu 7. julija. Številka Slovenca, ki je to izjavo objavila je bila v Gorici zaplenjena. Boljševiški VOSli so poskusili likvidirati pogajalce, vendar jim je grof Pace ušel. So pa poklicali svojega obveščevalca Marcella na štab 9. korpusa. Od takrat dalje ga ni nihče več videl.

    Vsekakor je šlo za radiranje sledi o svoji kolaborantski sramoti.

    • treba je razlikovati med sporazumi, na osnovi katerih si je pač vsaka stran zase pridobila neko korist (taki sporazumi so med vojno normalni, npr. izmenjava vojnih ujetnikov, take sporazume so z nemci sklepali tudi britanci, američani ipd.) in sporazumi, na osnovi katerih dejansko pride do vojaškega sodelovanja, torej kolaboracije. 🙂

      partizani z nemci nikoli niso vojaško sodelovali ali jim bili podrejeni tako kot domobranci. in v tem primeru govorimo o kolaboraciji. 🙂 to, da so se npr. partizani z nemci dogovorili ni pomenilo, da z njimi sodelujejo, ampak so te dogovore sklepali za to, ker so imeli od tega vojaške ali taktične koristi. saj je tudi to v komentarju omenjeno: s takimi sporazumi so partizani dejansko na dolgi rok imeli proti nemcem neko korist. npr. izpustitev tistih 1500 partizanov iz obroča je že ena taka.

      tako da tu očitno nekateri ne ločujete med vojaško-strateškimi sporazumi in dogovori, ki so v vojni nekaj običajnega in med sporazumi, ki pomenijo kolaboracijo. 🙂

    • 🙂 kolaboracija v splošnem pomenu besede pomeni sodelovanje. kolaboracija v smislu sodelovanja z okupatorjem pa se v osnovi deli na štiri vrste (citiram iz wikipedie):

      Politična kolaboracija
      Politični kolaborant sodeluje z sovražnikom zaradi enakih oz. podobnih političnih pogledov, ki se lahko razlikujejo od tedaj prevladujoče politične smeri, ali zaradi prisile.

      Vojaška kolaboracija
      Vojaška kolaboracija označuje sodelovanje z sovražnikom na vojaškem področju. To lahko zajema prostovoljno vključitev v sovražnikove oborožene sile do organiziranja policijskih in/ali vojaških formacij, ki se borijo skupaj z okupatorjem proti skupnemu sovražniku (npr. Slovensko domobranstvo je sodelovalo z Wehrmachtom v boju proti NOV in POJ). Iz tega je potrebno izločiti oblike vojaškega sodelovanja med okupatorjem in okupiranim prebivalcem, ki ga dovoljujejo haaške konvencije.

      Upravna kolaboracija
      Upravna kolaboracija zajema ljudi, ki so zasedali pomembne civilne položaje (npr. župani, civilni uradniki,…) in so po okupaciji ostali na svojem delovnem mestu in sodelovali z sovražnikom. Ta vrsta kolaboracije je lahko sporna, saj se včasih ne da natančno razločiti med kolaboracijo in opravljanjem dela.

      Gospodarska kolaboracija
      Gospodarska oz. ekonomska kolaboracija zajema ljudi oz. podjetja, ki zaradi ekonomskih razlogov (dobička) sodelujejo z sovražnikom.

      In sedaj mi povej, pod katero kolaboracijo spada to sodelovanje partizanov z nemci? 🙂 ja, pod nobeno od teh vrst. 🙂 šlo je preprosto za sporazume, ki so imeli strateško vojaški pomen za obe strani. tako “kolaboracijo” smo imelu npr. tudi med osamosvojitveno vojno, ko se je pač TO z nekaterimi enotami JLA dogovarjala in pogajala in sklepala različne sporazume, ki so koristili obema stranema. to je v vojnem stanju normalno in ne pomeni kolaboracije v smislu sodelovanja z okupatorjem. 🙂

      medtem ko je sodelovanje z okupatorjem s strani domobrancev pomenilo tako politićno, vojaško in upravno kolaboracijo.

      tudi tam pod vojaško okupacijo ti lepo piše, da je potrebno izločiti oblike vojaškega sodelovanja med okupatorjem in okupiranim prebivalcem, ki ga dovoljujejo haaške konvencije. 🙂 to sodelovanje je pač ravno tisto, kar sem omenjal: npr. izmenjava vojnih ujetnikov, razni sporazumi od začasnem premirju, prekinitvi spopadov, nenapadanju itd. to ni smatrano kot kolaboracija. ampak kaj naj to razlagam neizobraženim osebkom. 🙂

  17. Eno so ideološko-politične manipulacije in poskusi ponarejanja objektivnih zgodovinskih dejstev, ki pa so v tem primeru jasna in za zagovornike nacifašističnih kolaborantov do skrajnosti porazna:

    1. Slovensko domobranstvo (Slowenische Landwehr) je 24. septembra 1943 ustanovil general SS Erwin Rösener, vojni zločinec, obsojen na procesih v Ljubljani in Nürnbergu. Šlo je za pomožne policijske enote, ki so ob kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 nasledile Prostovoljno protikomunistično milico (Milizia volontaria anticomunista), do tega datuma v službi italijanskega okupatorja.

    2. Adolf Hitler je že v svoji programski knjigi Mein Kampf zapisal, da ne bo nikoli odpustil avstrijski aristokraciji, ker v petsto letih dominacije ni znala ponemčiti slovenskega prostora in razširiti etnično prisotnost nemštva do Jadrana. Po tem, ko je leta 1941 zasedel Štajersko in Gorenjsko, je septembra 1943 oblikoval še Operacijsko cono jadransko Primorje – (Operationszone Adriatisches Küstenland), katere sestavni del so bile preostale slovenske dežele. Nobenega dvoma ne more biti, kakšna bi bila usoda slovenskega naroda, če bi nacifašizem zmagal v 2. svetovni vojni.

    3. Domobrancev, ki so 20. aprila 1944 na Hitlerjev rojstni dan prisegli zvestobo Führerju, ni mogoče imenovati in proslavljati kot »slovensko narodno vojsko«, niti v primeru, če vzamemo v poštev trditev pisatelja Alojza Rebule, da so sicer nosili nemško uniformo, a da so jim pod njo utripala proangleška srca. Teza, po kateri naj bi domobranci sodelovali z Nemci v boju proti komunizmu, obenem pa upali na zmago zahodnih zaveznikov, da bi z njimi po Hitlerjevem porazu dokončno obračunali z »boljševistično kugo«, kaže na obupno miselno zmedo tistih sil v Ljubljanski pokrajini, ki so zapeljale številne slovenske fante v narodno izdajalstvo in posledično pogubo. Na njihovem čelu je bil ljubljanski škof Gregorij Rožman.

    4. »Komunisti«, ki da so 24. novembra 1943 pobili s topovi »slovensko narodno vojsko«, so bili člani brigad Narodnoosvobodilne vojske Slovenije, ki so jih skupaj z ostalimi partizanskimi silami v Jugoslaviji samo nekaj dni pozneje v Teheranu Churchill, Roosevelt in Stalin priznali kot sestavni del svetovne protinacifašistične koalicije.

    Sapienti sat!

    • Dule: “4. »Komunisti«, ki da so 24. novembra 1943 pobili s topovi »slovensko narodno vojsko«, so bili člani brigad Narodnoosvobodilne vojske Slovenije, ki so jih skupaj z ostalimi partizanskimi silami v Jugoslaviji samo nekaj dni pozneje v Teheranu Churchill, Roosevelt in Stalin priznali kot sestavni del svetovne protinacifašistične koalicije.
      =================

      Ne gre za “komuniste” pač pa za komuniste!
      Ne gre za slovensko vojsko pač pa za slovensko-boljševistično komunistično revolucijo s ciljem uvesti komunizem v Sloveniji, s pomočjo ruske rdeče armade.
      Ne gre za osvobodilno vojsko pač pa za boljševistično okupatorsko, ki je za 45 let okupirala Slovenijo in uvedla enostrankarsko diktaturo in jo nadomestila s predvojno večstrankarsko demokracijo kakršnakoli je že ta bila. Posledice se čuti še danes, ne samo v Sloveniji pač pa na celem območju bivše Jugoslavije.
      Konferenca v Teheranu ni drugega kot usklajevanje za čimprejšnjo zmago nad nacizmom, ni bil cilj uvedba komunistične diktature v Evropi.

  18. ..taki, ki nismo tumasti kot aldas in se ne učimo na wiki kremi..

    KOLABORACIJA – pojem, ki je nastane v Franciji in to v času druge svetovne vojne. Označuje prostovoljno sodelovanje z okupatorjem.

    V socialističnih državah ( SZ in Jugoslavija ) so pod obtožbo kolaboracije skrivali načrtno diskreditacijo ” razrednih sovražnikov ” in drugih nasprotnikov komunizma. – Schüllerduden Geschichte, Bibliographisches Institut & F. A. Brockhaus AG, Mannheim.

    Švicarski zgodovinar Werner Rings je že leta 1979 v svojem delu ” Življenje s sovražnikom ” definiral štiri oblike kolaboracije, na osnovi razlogov, odločilnih zato, da se nekdo odloči za kolaboriranje.

    1. Brezpogojna kolaboracija: Zanjo se nekdo odloči, ker ima popolnoma identične cilje kot okupator. Pri nas bi v to kategorijo lahko šteli tiste slovence, ki so prostovoljno vstopili v nemške oborožene sile – Wechrmacht ali SS.

    2. Pogojna koilaboracija: Sem spadajo tisti, ki se samo delno strinjajo z okupatorjevimi namerami in z njim prostovoljno sodelujejo.

    3. Taktična kolaboracija: Tukaj najdemo posameznike, ki kolaborirajo s ciljem ublažitve okupatorjevih nasilnih dejanj, aretacij, deportacij in podobno.

    4. Nevtralna kolaboracija: Sem spadajo vsi tisti, ki opravljajo različne službe pod okupatorjem, katere morajo delovati, da ne pride do hujših posledic za prebivalstvo. Policija, zdravstvo, gasilci, promet, trgovci z živili, sanitarci, vodooskrbovalci, pošte, banke, pravosodje. Vse te službe delujejo pod nadomestno avtoriteto okupatorja.

    Po 43. členu Haaške konvencije iz leta 1907 mora okupator, potem ko moč zakonite oblasti, dejansko preide v njegove roke, storiti vse kar more, da vzpostavi red in javno življenje v okupirani deželi, razen kadar je to popolnoma nemogoče.

    Lahko tudi ustanovi enote za vzdrževanje reda in varnosti, ki niso sestavljene iz njegovih policistov ali vojakov.

    Franz Seidler je v svoji študiji ” Die Kollaboration 1939 – 1945 ” ( München – Berlin 1995: 6,7 ) napisal:

    ” Glavni vzrok za zožitev pomena kolaboracije, so uporniška gibanja, ki so s prihodom na oblast, potrebovala neizpodbitnega sovražnika, da so si lahko rešila čast. Iz podtalnega dela proti okupatorju in njihovim sodelavcem so črpala svojo legitimacijo. Čimveč je bilo ” izdajalcev ” temvečje zasluge so imela za rešitev svojega ” naroda.”

    • ha ha… nekateri ste tako tupi, da ne vidite, da so definicije iste, samo besede so malo drugačne. to, čemur tale werner rings pravi npr. brezpogojna kolaboracija je isto kot politična kolaboracija, definicija je popolnoma identična, samo drugo besedo uporablja. 🙂

      temu, čemur werner rings pravi pogojna kolaboracija, je še vedno oblika politične kolaboracije, s tem, da je manj intenzivna.

      taktična kolaboracija dejansko spada pod upravno kolaboracijo. isto velja za nevtralno kolaboracijo.

      tako da še vedno nisi odgovoril, pod katero kolaboracijo spadajo sporazumi, ki so jih imeli partizani z nemci. 🙂

      kolaboracije, ki je bila v sloveniji med 2. svetovno vojno sporna, je bila predvsem vojaška kolaboracija. torej to, da so domobranske sile dejansko bile pod poveljstvom in nadzorom nemških, torej okupatorskih sil in so se skupaj z njimi tudi borile proti slovencem, kar so partizani dejansko bili. 🙂

      manj problematična je bila politična kolaboracija v tem smislu, da je pri tej kolaboraciji šlo predvsem za boj proti komunizmu.

      podobno velja tudi za upravno kolaboracijo, zaradi katere pač ni nihče trpel in je tudi bila do neke mere dobrodošla, ker je nekako tudi pomagala blažiti nasilje okupatorja.

      • Lažnivi tovariš Aladar.

        Bernardo dokazuje, da niso vse kolaboracije slabe.

        Domobrancem ne moreš očitati ničesar spornega. Uprli so se komunistom (popolnoma legitimno) in ker druge možnosti ni bilo, so sodelovali z okupatorjem.

        • domobranci so se uprli slovenskemu narodu, saj so bili del nemških okupacijskih sil, katerih cilj je bil slovence uničiti. 🙂 če bi se domobranci uprli le komunistom, potem bi tudi le komuniste pobijali. pobijali so pa tudi zavedne slovence, ki s komunizmom niso imeli nič. 🙂

          edino, kar je domobrance zanimalo je bila oblast. in pri tem so šli celo tako daleč, da so izdali lasten narod. 🙂 podobno kot so storili komunisti. oboji so zločinci in jih je treba obsodit.

  19. ..sicer pa noben pionirski debilček ne more ovreči dejstva, da so vaške straže, mvac in posledično domobranstvo nastali kot logični odgovor na namerno izzvano državljanjsko vojno oz. revolucionarni teror partizanov..

    • vaške straže so nastale kot nasprotovanje partizanskemu gibanju, ki je bilo pač pod poveljstvom komunistov in nič drugega. 🙂 to nasprotovanje pa je bilo predvsem politično-ideološko in je izviralo še iz časa pred vojno. tu ni bilo nič izzvano, ampak je preprosto šlo za nadaljevanje konflitka med komunisti, liberalci ter klerikalci, ki je obstajalo še pred vojno. državljansko vojno sta zakuhali obe strani, ker pač ena z drugo nista hoteli sodelovati. to je pa potem normalno povzročilo konflikte in spopade.

      • Vaške straže so nastale kot odgovor – oziroma obramba pred nasiljem komunistov, ki so pobijali in ropali poštene slovenske ljudi.

        Pred vojno pa ni bilo nobenega takega konflikta, kakršnega bi ti rad predstavil, ampak je šlo za običajni demokratični pluralizem.

        Ti bi pa rad to prikazal kot konflikt, da bi komunajzerji postali bolj legitimni.

        Državljansko vojno je zakuhala izključno komunistična stran.

        • vaške straže so bile reakcija na odpor do komunizma oz. partizanstva. zaradi tega odpora, so partizani pač posledično uporabili nasilje. povsem normalno za vojno stanje.

          pred vojno pa ni bilo nobenega demokratičnega pluralizma, ampak je bila diktatura, ki je dovoljevala zgolj določene stranke. KP pa je bila politično preganjana.

          državljanska vojna pa je bila posledica boja za oblast med komunisti in klerikalci.

          • No, če so komunisti priznali, da je šlo za še kaj več kot “nasilje normalno za vojno”, zakaj še vi ne morete? Berimo uradno zgodovino zveze borcev NOB:

            “… slovenske vaške straže, ki so bile ustanovljene že julija 1942 kot spontan odpor dolenjskega in notranjskega prebivalstva proti nasilnemu ravnanju nekaterih partizanskih samovoljnežev (neutemeljene usmrtitve in kruta zasliševanja nasprotnikov osvobodilnega boja).” http://www.zzb-nob.si/zgodovina-nob/

          • @alfe,

            seveda je šlo za nasilje, saj je na koncu koncev bila celo vojna, ampak bistveno vprašanje je, zakaj je do nasilja prihajalo in drugič zakaj je prišlo do vojaške kolaboracije. 🙂

            kot sem že nekje bolj na dolgo razlagal do vojaške kolaboacije ni prišlo zaradi ravnanja nekaterih partizanskih samovoljnežev, ampak zaradi boja za oblast. 🙂

            tu si nekateri preveč naivno predstavljate, da je do domobranstva prišlo zato, ker so nekomu vzeli kravo in potem je šel k nemcem prosit za pomoč, da mu varujejo še tisto kravo, ki mu je ostala. 🙂

            tako komunistom kot domobrancem je šlo za veliko več kot za kakšno kravo ali pa žakelj prešnice. 🙂 šlo jim je za oblast. 🙂

  20. Vidim, da se je razvnela kar huda debata, v glavnem okoli druge svetovne vojne. Klasika. 🙂
    Kar se mene tiče, sem pri svoji vesti že zdavnaj razčistil z moralnimi dilemami. Tudi glede kolaboracije. Če je slednja izsiljena – kar je v veliki meri tudi bila na slovenskih tleh – potem to ni zločin. Razen če gre kdo po okupatorjevih ukazih likvidirat neoborožene sorojake. Če pogledamo medvojno Ukrajino: tam se je prebivalstvo raje zaneslo na manjše zlo, torej na Nemce, ker so imeli tragične izkušnje s krvavim boljševizmom. To je tudi razlog, zakaj je v nekaterih državah (ali delih držav) prišlo do tako množične kolaboracije. So to res vsi "sovražniki" in "narodni izdajalci"? V slovenskem primeru to odpade. Če ne bi bilo komunistične revolucije, ki je do nastanka prve vaške straže eno leto po začetku okupacije (!) terjala najmanj petsto smrtnih žrtev s strani komunistične VOS, bi bila kolaboracija zagotovo omejena na zelo majhen obseg, v glavnem na razne lokalne koristolovce in priložnostne ovaduhe. Doslej je izšlo že veliko literature, ki osvetljuje zamolčana dejstva in razkriva prave razloge za večino kolaboracije. Tako ali tako pa je tudi komunistična stran sodelovala z okupatorjem. In kdor o tem javno spregovori, je zelo hitro deležen diskvalifikacij in celo groženj, češ kdor zagovarja narodno izdajo, je tudi sam izdajalec. Bržkone se tudi zagovorniki mita o NOB globoko v sebi zavedajo, da nimajo prav, zato tudi takšni živčni odzivi. Skratka, sistemska laž, zakodirana ne samo v glavah, ampak tudi v človekovem duhu. Gre namreč za duhovni boj – in tu gre za področje, kjer satan močno obvladuje množice ljudi, jih drži v kleščah laži o humanosti komunizma. Sprašujem se dostikrat, koliko kristjanov se je doslej z vsem srcem in v imenu Jezusa Kristusa odpovedalo duhu komunizma? To je pomembno vprašanje, ker smo bili dostikrat prisiljeni v številne prisege, ki nas duhovno vežejo (ne samo tista za Bežigradom, ki jo režimsko "zgodovinopisje" prikazuje popačeno).

    • izsiljena ni nobena kolaboracija, katere cilj je zagotovitev oblasti, za kar se je v sloveniji tudi šlo. tudi seveda imaš povsem prav, ko praviš, da če ne bi bilo komunistov, potem vojaške kolaboracije verjetno sploh ne bi bilo, ker s tem bi odpadla tudi opozicija v boju za oblast in zakaj bi pa potem vojaško kolaboracijo sploh potrebovali? 🙂 pa saj je povsem jasno, da se domobranci na strani nemcev niso borili za to, ker so jim bili nemci simpatični. 🙂 saj ravno v tem je poatna. do vojaške kolaboracije je prišlo ravno zaradi tega, ker so komunisti predstavljali grožno v smislu interesov povezanih s prevzemom oblasti po padcu nacistične nemčije. to je bistvo državljanske vojne. boj za oblast enih in drugih. ker klerikalna stran pač ni mogla tvegat, da preprosto čaka in gleda, kako se partizansko gibanje in vpliv komunistov krepi, saj se po koncu vojne temu ne bi mogli zoperstaviti in bi s tem tudi tvegali, da bi jim oblast ušla iz rok. zato je bila nuja, da se partizansko gibanje in s tem tudi komunizem uniči še pred padcem nacistične nemčije in ker niso imeli lastnih sil, da bi ta cilj dosegli, so se pač logično povezali s tistim, ki se je proti partizanom itak že boril, torej okupatorju. šlo je za izrazito politično strategijo, s katero so si prizadevali za prevzem oblasti in noben odziv na neko nasilje. to so iste pravljice od tega, kar so nam pripovedovali 45 let, da se je borilo proti izdajalcem. ne, borilo se je za oblast. 🙂 kolaboracija je bila dejstvo, ampak kot tako v prvi vrsti še vedno le izgovor za izločitev političnega nasprotnika v boju za oblast.

      očitno sedaj tudi druga stran čuti potrebo, da ustvarja svoje pravljice, ker so za to bili prikrajšani 45 let. 🙂 ker morda je res obstajal kje kak kmet, ki mu partizani niso bili simpatični in jih je pač nagnal, ampak negativen odnos do partizanstva iz katerega so je v končni fazi razvilo domobranstvo, je pa ravno ta boj za oblast, ne pa to, da so nekemu kmetu partizani nasilno odpeljali dve kravi. zaradi tega do vojaške kolaboracije takih razsežnosti nikoli ne bi prišlo. 🙂 in seveda so zadeve enako dojemali tudi komunisti, ki so svoje ideološke in politične nasprotnike videli kot grožnjo svojemu interesu za prevzem oblasti. in državljanska vojna potem postane neizbežna. ampak sedaj se pač skuša pisati neke pravljice o tem, kako si je pač ena stran prizadevala zgolj za to, da bo med slovenci čim manj žrtev in da bo med vojno čim manj gorja itd., ampak zlobni komunisti so jih začeli kar pobijat in so zato bili prisiljeni poseči po orožju okupatorja, pri tem pa jih seveda ni ravno dosti brigalo, da se ta okupator na slovenskem ni boril samo proti komunizmu, ampak proti slovenstvu nasploh. to je bila pač v boju za oblast omembe nevredna kolateralna škoda. 🙂

      saj imamo podobno stanje v sloveniji tudi danes, s to razliko, da pač ta konflikt ni fizičen, ampak političen… in bi bilo zanimivo tudi glede tega slišat kakšno teorijo, kdo je pa v tem primeru tisti, ki je to “izsilil”. verjetno ima vsaka stran glede tega svojo “resnico”. ja, spet pravljice. 🙂

      tako da tega nekateri ne vidite in razumete. da je šlo za boj za oblast dveh ideologij, ki sta za oblast žrtvovali svoj narod. eni skozi komunistično revolucijo, drugi pa skozi vojaško kolaboracijo.

      ker s takimi teorijami se še vedno ne pojasni, zakaj se domobranska in ostala “proti-komunistična” gibanja niso enako intenzivno razvila tudi na primorskem, kot so se v ljubljanski pokrajini? 🙂 odgovor je preprost in sicer ta, ker na primorskem te politično ideološke opozicije med eno in drugi stranjo ni prišlo, čeprav so tudi na primorskem partizani marsikomu nasilno odpeljali kakšno kravo ali kozo. 🙂 na primorskem, ki je pač pred vojno spadalo pod italijo, ni bilo neke dovolj intenzivne politične sile, ki bi jo prisotnost partizanov oz. komunistov pri želji po prevzemu oblasti, ogrožala, kot je bil to primer v ljubljanski pokrajini. to je vsa zgodba. domobranstvo so tako na primorsko morali “uvažati” iz ljubljanske pokrajine. 🙂

      tako da glede tega si ne moremo obetati nekega napredka, če se pač ene mite sedaj zgolj menja z drugimi. 🙂 treba se je preprosto priznati, da so tiste politične sile, ki bi morale v sloveniji med 2. svetovno prevzeti odgovornost, dejansko podlegle nekim ozkim politično ideološkim interesom, namesto da bi zasledovali interese naroda kot takega. to je pač tista tragedija, tisti razkol, ki smo mu priča še danes. tako da kazat s prstom na eno ali na drugo stran je pač nadaljevanje tega istega ideološkega boja in je neresno. slovenska politika je med leti 1941-1945 podobno zatajila kot je zatajila slovenska politika med leti 1991-2014. tu ne moremo s prsti kazati niti samo na janšo, niti samo na kučana itd., ampak kar na vse skupaj. dokler bo pač vodilo nek ozek politično ideološki interes in politični konflikt, potem bo pač stanje tako kot je bilo med 2. svetovno vojno in kot je še danes. konfliktno. 🙂

  21. “Dejstvo je, da resnica prej ali slej pride na dan. Tudi za visoko ceno, če je treba. Nobena laž se ne more nadaljevati v nedogled.”
    Povsem se strinjam! Zato vprašanje:Ali je bila krvava revolucija med NOB zaman?
    Zopet berem. Delodajalci niso plačali za 240 milijonov evrov socialnih prispevkov. Durs lani izterjal le polovico denarja. Prijava je ključna. Kako pa oblast, leva in desna, že več kot 20 let pelje delavce žejne čez vodo, ko oblast pravi, vsak naj za preverbo rednega plačevanja socialnih prispevkov poskrbi kar sam? Država pa si opere roke, čeprav ima ravno ona prva evidence! V oddaji Studio city, 1./2. aprila, visoki uradnik Dursa, predstavnik oblasti, jasno brez zadržkov pove, da naj delavci sami poskrbe in preverjajo, če so jim delodajalci plačali socialne prispevke, in to pisno ali preko e-uprave. Ko in če zaposleni ugotovijo, da jim prispevki niso plačani, naj podajo pismeno prijavo.
    Delojemalec torej, ki ne preverja plačevanja svojih socialnih, zdravstvenih prispevkov na Dursu ali pri Zdravstveni zavarovalnici, plačljivih sicer od njegove bruto zaslužene plače, ker ne ve, da mora preverjati, je za goljufijo in storjeno mu krivico in oškodovanje kriv kar sam?! Tudi, ko to ve, pa ne preveri, ker ne zna ali ne zmore? Tudi, če ne ve, da se mora pismeno pritožiti na navedene in druge inštitucije, in tudi, če tega ne zna ali ne zmore? In vse to naj počno zgarani delavci, delojemalci, ki preprosto zaupajo v poštenost države? »Delavec za storjeno ti krivico kriv si samo sam«, cinično pravi vsaka slovenska oblast že desetletja!? V isti TV oddaji Slovenka, poslanka v avstrijskem parlamentu pove, da v Avstriji taki primeri sploh niso mogoči, saj avstrijska npr.:zdravstvena zavarovalnica poda podjetnika, ki ne plača zdravstvenih prispevkov, takoj na sodišče, kjer mu preti stečaj. To »tam na drugi strani Alp« torej ne počno zgarani in oškodovani zaposleni, temveč prizadete zaščitijo predvsem državne ali druge inštitucije, zlasti Delavska zbornica. Kako pa v Sloveniji ogoljufanim delavcem, ki ostajajo brez plač in neplačanih socialnih prispevkov pomaga oblast in pravna država, pa vidimo vsak teden na TV ekranih, delavec je kriv kar sam!
    Kje so tu z ustavo zaščitene osnovne človekove pravice in njihovi skrbniki? Jim potem lahko še zaupamo? Problem, ki je sramota za levico in seveda “pošteno desnico”! Minister mag. Janez Drobnič je že v Janševi vladi dejal, delavci so sami krivi za krivico prikritega neplačevanja prispevkov, sicer odtegnjenih od njihovih plač? Kje so potem prispevki obležali, kdo se jih je prisvojil? Minister mag. Andrej Vizjak je l. 2012 zopet dejal, da je država skoraj nemočna, da pa je njihova naloga zagotoviti pravno državo. Tu je tudi desnica povsem zatajila. Poslanec Jože Tanko pa celo pravi, “Mnogim podjetjem smo pomagali”, a ne razume, da je bila to pomoč z ukradenim denarjem zaposlenih in to le njihovim lastnikom in slabo vodenim podjetjem. Poslanca Tanka pa očitno nič ne moti, da so pri tem zaposlene prikrito ogoljufali in oškodovali, odrekli sodno varstvo! Levica je za časa mag. Ropa to goljufijo »uzakonila« in je tiho. Minister dr. Franci Križanič v Pahorjevi vladi je sicer hotel še naprej »pomagati« z delom delavčeve plače ne da bi delavce o tem vprašal, a je ta zakon na pobudo Semoličevih sindikatov le odpravilo Ustavno sodišče. Praksa prikritega neplačevanja, goljufanja zaposlenih pa se nadaljuje! Za nekatere delodajalce pa je neplačilo plač in prispevkov za socialno varnost nekaj čisto normalnega, ugotavljajo sindikati. Vlada Alenke Bratušek in njen gospodarski minister Metod Dragonja pa napoveduje, da bo vlada »pomagala« slabim podjetjem in uvedla odlog plačila socialnih prispevkov zaposlenih, čeprav so že l. 2011 ustavni sodniki, po skoraj 13 letih iz zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, odstranili besedilo, ki je delodajalcem omogočalo odlog, obročno plačilo, odpis in delni odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih. US je odločilo, da taka zakonska ureditev pomeni protiustaven poseg v lastninsko pravico delavcev, in da zaradi koristi delodajalca vse tveganje in škodljive posledice nosi le delavec. Ob tem se resno sprašujem, zakaj imamo torej izvršno in zakonodajno oblast?
    Kdo se tu spreneveda in norce brije, ščiti goljufe, kakor je bivši predsednik US dr. Ernest Petrič imenoval direktorje, ki ne plačujejo socialnih prispevkov zaposlenih? Mnogim takšnim direktorjem niso bili tuji tudi »tajkunski prevzemi podjetij« na škodo nekdaj skupnega družbenega premoženja brez osebnega plačila. Ponovno zgrožen berem, da so bili še konec leta 2007 tajkunski bančni krediti za Jožeta Tanka, in seveda SDS ter tudi NSi, povsem O. K. Vodja tedaj največje poslanske skupine SDS tedaj pove, da je prepričan, da menedžerski odkupi potekajo skladno z evropsko in slovensko zakonodajo ter ob ustreznem nadzoru pristojnih organov in ustanov. Pravi: »Evropska direktiva o prevzemnih ponudbah enakopravno obravnava vse možne akterje prevzema, tudi menedžerje. Praviloma vsak menedžerski odkup spremlja vsaj ena banka, ki po zakonih in internih pravilih za presojo posla poskrbi za ustrezno zavarovanje kreditov pri izpeljavi kupčije.« Podoben odgovor so podali iz NSi. Edino SDS in NSi tedaj torej nista imeli nobenih zadržkov glede menedžerskih »nakupov« z bančnimi krediti, ko prevzeto podjetje prevzemniku menedžerju odplačuje menedžerske kredite, dokler zmore, potem pa shira, davkoplačevalci pa »radodarnim bankam poplačamo kredite«, ker ne gre drugače. Takšno, »prevzemom in menedžerjem na kožo« gospodarsko finančno zakonodajo je večinoma napisala pravnica dr. Nina Plavšak, SD, največ za časa ministrovanja mag. Antona Ropa. Svetovala je tudi Janševi vladi. Vladam pa je bilo znano, da je v Nemčiji prepovedana vsakršna pomoč ciljne družbe pri nakupu delnic, ki bi jo le-ta nudila prevzemniku. Ta pomoč se nanaša na posojila, garancije, zavarovanja in za predujme. Ciljna družba ne more dajati zavarovanj prevzemniku v primeru prevzemov. Kje je bila pri nas in je pravica zaposlenih, državljanov do pravičnega enakega dostopa do kupnine družbene lastnine? Zopet tudi berem zame nepojmljivo in škodljivo ter nesprejemljivo izjavo dr. Jožeta Mencingerja, ministra za gospodarstvo v prvi slovenski Peterletovi vladi, rektorja univerze, profesorja ekonomike na pravni fakulteti, objavljeno v Gospodarskem vestniku v leta 1996 /98: »Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.« Veliko se nas spomni tudi njegove javne izjave, »certifikati so le papirji«, skoraj brez vrednosti, pa so mnogi premeteni menedžerji lahko s temi brezvrednimi papirji potem zelo obogateli in »prevzeli« podjetja. Odmevne izjave z usodnimi posledicami za moralo, pravo, državo in demokracijo. Dr. Jože Mencinger pa je sedaj nosilec liste stranke PS-Pozitivna Slovenija za volitve v evropski parlament, za politično skupino evropskih liberalcev? Da smo imeli »skupno družbeno premoženje vseh državljanov«, dejansko pa lastnino samo komunistov edinih na oblasti, smo imeli kruto državljansko vojno, to je revolucijo med NOB, vse do osamosvojitve. Kako je »izginila skupna družbena lastnina«? Je bila revolucija za »vse je naše« torej zaman ? Kje je torej vsaj delojemalčeva pravica do razpolaganja z zaslužkom iz njegovega dela? Kje je tu levica, ki je na oblasti že desetletja, več kot pol stoletja? Kje je tu »poštena desnica novega reda«? To je sramota za družbo, stroko, pravo, politiko in državo? Tudi za »rdeče veličastne delavske« Stožice! Ali vas in nas ni čisto nič sram pred oškodovanimi sodelavci, sosedi in sodržavljani EU? Kako dolgo bo še delavec za krivice kriv kar sam? Ali je bila krvava revolucija med NOB zaman?
    Franc Mihič, univ.dipl.inž.

  22. Začetek konca »enoumne zgodovine«!
    Spomeniki laži in sovraštvu? Tako nekateri pišejo in protestirajo, ko prizadeti postavljajo spomenike številnim medvojnim in povojnim žrtvam revolucije izvedene med NOB. Druga svetovna vojna se je pri nas pričela 6. Aprila 1941, pred 73 leti. Zasedel nas je okupator. Na pobudo KPS je bila 27. aprila ustanovljena Protiimperialistična fronta, šele po napadu nacistične Nemčije na komunistično Sovjetsko zvezo, 22. julija 1914, pa je bila ustanovljena OF, kjer so prevladovali komunisti.
    Avgusta 1941 je KPS in Jože Šeško, in ne OF, na Kočevskem z letakom tako pozival k uporu:
    Naj živi komunistična partija Slovenije!
    Naj živi nepremagljiva, miroljubna Rdeča Armada!
    Naj živi Sovjetska zveza, dežela delavcev in kmetov!
    Naj živi Stalin, voditelj delovnih ljudstev in voditelj za svobodo bojujočih se narodov!
    Letak je v muzeju! Nikjer pa ni poziva za OF, za svobodno Slovenijo, za demokratične zaveznike?!
    Kam nas je to pripeljalo? Do tega, da smo leta častili Stalina in še dlje ostali »verniki komunizma«, ki je dal povsod po svetu katastrofalne rezultate, predvsem zamolčane žrtve. Predvsem pa je povzročil dodatne ogromne človeške medvojne in povojne žrtve, od Teharij in Roga, do Hude Jame in tudi do Golega otoka- Titovega gulaga«! Čas je torej že, da tudi navček v Sloveniji zapoje koncu enoumja, da se končno poklonimo vsem padlim in pobitim. Nekateri pa še vedno vneto trdijo, da je bila NOB en sam upor proti okupatorju in kolaborantom, da ni bilo revolucije, protirevolucionarjev pa sploh ni bilo. Kolaboranti pa da ne zaslužijo spomenika, saj naj bi bili to spomeniki laži in sovraštvu. Celo objave zgodovinske znanosti, da so komunisti takoj po okupaciji sprožili tudi revolucijo in povzročili žrtve naroda, so brez odmeva. V Delu, 16. maja 2012, v rubriki Znanost, zgodovinarka dr. Vida Deželak Barič v prispevku Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava pravi: »Revolucionarno nasilje je bilo odločilno za vzpostavitev oborožene protirevolucije, čeprav nekateri tega nočejo videti. Za prepir sta vedno potrebna dva, vendar je vselej tudi pomembno, kdo je začel. Pri vsem tem ni mogoče mimo dejstva, da so VOS po Ljubljani, partizanske enote pa na podeželju, že leta 1941 izvajale tako imenovane likvidacije. Brez povojnih pobojev bi bilo na Slovenskem za 15 odstotkov manj mrtvih.« Bivši predsednik države Milan Kučan je zapisal, da obžaluje in obsoja povojne zunaj sodne poboje, ki bodo v slovenskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin; Nedelo, 9. julij 2000. Komunistični veljak in vodja OZN-e Ivan Maček Matija je dejal: »Če bi to, kaj se dogaja in kako se živi v SZ, mi povedali ljudem, ne bi šel nihče v partizane!« Komentar ni potreben!? »Ne želim žaliti partizanov. Partizani so imeli hude boje z okupatorji. Toda zadaj je zmeraj stal en cilj. In to je bila boljševistična revolucija,« je pred leti dejal slovenski četniški vojvoda Uroš Šušterič.
    Pokojni najbolj znani slovenski ekonomist, akademik prof. dr. Aleksander Bajt, jasno zapiše, da je partija med NOB oziroma med okupacijo prevzemala oblast z lažjo in nasiljem, likvidacijami političnih nasprotnikov. Dalje pravi: »Moja ocena partije ni bila nikoli visoka. S tem da je izkoristila osvobodilni boj za izvedbo revolucije, ne le objektivno – tega pač ni mogoče zanikati –, ampak predvsem subjektivno, je zagrešila nad slovenskim narodom najhujši zločin, ki si ga je mogoče zamisliti. Z njim je sama sebe postavila izven zakona. Ne legalnega, ta je pri tem nepomemben, ampak občečloveško naravnega, veljavnega za vse kraje in čase.«
    Zdravnik prof. dr. Matjaž Zwitter, sin partizana, zdravnik specialist na Onkološkem inštitutu, letos v Delu piše: »Komunistična partija je ves čas vojne in seveda še po njej nadvse pretkano igrala svojo dvolično vlogo z enim samim zelo jasnim ciljem: prevzeti oblast. Nastanek domobranstva in državljanska vojna sta bila del premišljenega načrta Partije, ki si po končani vojni nikakor ni želela demokracije: političnega nasprotnika so prisilili v sodelovanje z okupatorjem in ga zato že vnaprej onemogočili. In ker tudi to ni bilo dovolj, so po končani vojni pobili desettisoče civilistov. Brezna na Rogu, Huda jama in številna druga grobišča pričajo o zločinih, ki nikoli niso bili kaznovani. Partizani so res večinoma že pokojni, njihove družine pa še vedno čutijo breme krivde, ki jo – povsem izkrivljeno – pripisujemo celotnemu osvobodilnemu gibanju. Če je možna posthumna rehabilitacija, naj se izpelje tudi posthumna obsodba. Sodstvo naj pokaže, da razume svojo odgovornost pri narodni spravi.«
    V Ribnici in širše dobro poznani in priznani javni kulturni delavec, slovenist, pokojni Janez Debeljak, profesor, pa v meni poslanem pismu, napisanem na božič l. 2002, piše: «Mene pa globoko v duši kar naprej opominjajo stvari, ki bi jih bilo treba rešiti, pa smo zanje premalo storili. To je problem »moje« generacije, ki je še zmeraj obremenjena z osebnim gledanjem in doživljanjem dogodkov med drugo svetovno vojno.
    Bom zelo nazoren, ker sem učitelj. Npr.: vsaj trideset let sem moral kot slavist mladim generacijam razlagati Klopčičevo partizansko enodejanko »Mati«. Mati zaradi izdajstva izgubi sina, enega sina. Torej vcepljal sem stereotip o borcu, ki pade za svobodo, njegov nasprotnik pa je izdajalec. Tipična pravljica o pridnem Janezku in hudobnem Mihcu. Izdajalca je treba za vse čase sovražiti, izničiti. Pa se v meni oglaša neka druga resnica. Pri prvem sosedu v naši mali vasi so bili štirje fantje. Vse sem dobro poznal. Enega so partizani kot civilista ubili, drugi trije pa so junija 1945 končali v kočevskem Rogu. Pa dobro vem, da nihče od njih ni bil izdajalec. V velikolaški fari je vas Adamovo. V eni od hiš je bila številna družina, večinoma fantje. Pet od njih je po vojni končalo v enem od roških brezen, eden je padel že med vojno. Tudi za te fante vem, da nihče ne zasluži vzdevka izdajalec. Ko sem pred dobrim desetletjem govoril z njihovo sestro, me je za zmeraj priklenila nase človekoljubnost njenih oči, ko je govorila o nasilni smrti svojih bratov. Niti trohice obsodbe. Žrtev pač.
    Zaključek. Trideset let in več sem pomagal ustvarjati podobe žrtve enega, žalost ene matere, pri tem pa niti z besedo omeniti štirih moji sosedov, ne matere šestih pomorjenih- ni njih, ni njene žalosti…! In kar je najhujše. Človek nemočen pusti, da gre lažna in zamolčana zgodovina svojo pot naprej in kaže, da bo tako tudi ostalo.«
    Kašen je bil in kaj je totalitarni režim naredil celo s takimi ljudmi, kot je bil Janez Debeljak?
    Zmagala je torej »Revolucija, tudi in predvsem s pomočjo Stalina«, a revolucija naj bi bila samo po vojni, skoraj v enem dnevu, takoj »po zmagi«, preje, med celo 2. svetovno vojno, pa revolucije seveda ni bilo, čisto nič ?! Kdo lahko to še verjame in dojame? Osrednji slovenski trg v Ljubljani, to je trg pred slovensko skupščino, je bil do osamosvojitve Slovenije Trg revolucije, Trg OF pa je še vedno le ob železniški postaji. To pa menda le pove vse!?
    Vsi pokojni, padli in pobiti, zaslužijo spomenike, to je obča civilizacijska omika, nosilci totalitarne ideologije pa še vedno tudi sodišče!
    Franc Mihič, univ. dipl. inž.
    Prvi podpredsednik SO Ribnica v samostojni Sloveniji
    Podpredsednik DEMOSA občine Ribnica
    Predsednik SKD Ribnica ob osamosvajanju Slovenije
    http://hubert.blog.siol.net/2014/04/13/ali-je-bila-krvava-revolucija-med-nob-zaman/

  23. Žalostinka v Grahovem
    Žalostno je , da se še v 21. stoletju tako enoumno piše o bridki medvojni slovenski zgodovini in pobitih. Niti besede o revoluciji ne napiše v svojem pismu Marko Apih iz Ljubljane, v Delu 11. aprila. Povsem je menda jasno, da smo po diktatu in indoktrinaciji komunistov »Revolucijo« in enoumni režim desetletja slavili v Ljubljani na Trgu revolucije , ki je bila očitno glavni dosežek NOB. Niti toliko elementarnega poštenja ni, da je obče dognano, sprejeto in znano, da tisti, ki začne z revolucionarnim delovanjem, nasiljem, česar cilj je odstranitev vseh proti revolucionarjev, drugače mislečih, le ti imajo le pravico, da se borijo za življenje, žal pod tudi okupatorjevim okriljem. »Komunistična partija je ves čas vojne in seveda še po njej nadvse pretkano igrala svojo dvolično vlogo z enim samim zelo jasnim ciljem: prevzeti oblast.« Tako letos piše zdravnik prof. dr. Matjaž Zwitter. In še pravi:« Nastanek domobranstva in državljanska vojna sta bila del premišljenega načrta Partije, ki si po končani vojni nikakor ni želela demokracije: političnega nasprotnika so prisilili v sodelovanje z okupatorjem in ga zato že vnaprej onemogočili. In ker tudi to ni bilo dovolj, so po končani vojni pobili desettisoče civilistov.»Kar ugotavlja tudi zgodovinska znanost. Kako je potem lahko in mogoče, g. M. Apih, oklicati tudi tam padlega in zgorelega 22 letnega slovenskega pesnika domobranca, Franceta Balantiča, za indoktriniranega taktičnega kolaboranta?

  24. Akademik prof. dr. Aleksander, politični sopotnik olimpijka Leona Štuklja, je v svoji akademski diagnozi revolucije med NOB najbolj kritičen in točen. Zapisana je v njegovi knjigi “Bermanov dosje”, MK-1999, ki jo je pisal vse do svoje smrti, saj je umrl takoj po njenem izidu. Sam tudi napiše, da je to njegovo najpomembnejše delo, bolj pomembno kot vsi učbeniki ekonomije pred tem!

  25. “Riko Pollak je bil še kot mladenič poslan v taborišče. Leta 1944 so družino aretirali pripadniki slovenskih kolaboracijskih enot, ki so jo predali nemškim okupacijskim silam..”

    Kaj tu ni jasno?

    Sicer pa ne vem, kam meriš? Meni ne gre nihče generalno na živce, samo konkretni ljudje. Da Judov nihče ni maral tudi nič ne vem? Vemo pa, da so jih sovražili manj sposobni, ker so jih vedno prehiteli.

    Samo to.

  26. Partizanske borbe z oficirji

    Izdajalci legalne in mednarodno priznane Kraljeve vojske in Laški kolaboranti.

    Gospod kapetan N.L.
    Vrhovni štab Slovenske partizanske vojske Vas pozivlja, da se dne tega in tega, javite na položaju, ki vam je znan in določen.
    Smrt fašizmu – svoboda narodu

    Takih pozivnic so komunisti poslali po italijanski pošti 752 na naslove 752 oficirjev. Seveda so italijanska oblastva na pošti v Ljubljani te pozivnice zaplenila. V dneh od 19.3. do 6.4. 1942 je kvestura v Ljubljani vseh 752 oficirjev, katerim je partizansko vodstvo poslalo pozivnice, aretirala in jih odgnala v taborišča, kjer so stradali za žično ograjo. Komunisti niso mogli skriti svojega veselja, da se jim je to podlo izdajstvo tako imenitno posrečilo. V ljubljanski ječi zaprt komunistični voditelj inž. Klinc je imel za zaprte komuniste govor, v katerem je vzkliknil : ” Danes se lahko pošteno napijemo, saj smo se znebili najbolj nevarnih sovražnikov – oficirjev ! Ti bi bili mogli Slovenske narodnjake organizirati v bojne črte, pa bi nas komuniste spet potolkli in spet ustvarili to prekleto Jugoslavijo ! ”

    To dejstvo ostane zapisano v narodni zgodovini: Vodstvo OF je pač na ukaz svojih gospodarjev iz Milana, Dunaja in Moskve ovadilo fašistični kvesturi 752 jugoslovanskih oficirjev !
    Če bi komunistični lažnjivci hoteli to tajiti, jim povemo: Za vaše izdajstvo je 752 prič in 752 dokumentov !!!

    Kolaboranti Lahov so bili samo navidezno zaprti, saj so se lahko celo nacejali v zaporu.
    Pametni komunistek Klinc, pa je seveda s svojo borbo ustvaril svobodno Slovenijo in ne Jugoslavije, pod še hujšim diktatorjem, kot je bila prejšnja.
    Bebavost boljševikov res ni poznala meja in jih še danes ne.

  27. ..no partizani so bili vsekakor tudi antisemiti..posebej do Ciganov..

    Glasilo ” Krim “: ” Likvidirali smo tudi 65 – člansko organizirano Cigansko vohunsko in roparsko tolpo, ki je že dalj časa ustrahovala prebivalstvo na našem ozemlju. ”
    – Krim 1 / I. 7.6.1942, Šercerjev bataljon, 1. četa !

    Kanižarica 19.7. 1942. Odpeljali 61 Ciganov in jih umorili v Draginji vasi. Matija Hudorovac je zbežal in povedal Italijanom kaj se je zgodilo.Grazioli je poročal v Rim in navedel imena partizanov.
    – Grazioli, poročili z dne 20. in 31.7.1942.

    Domačini iz vasi na Iškem vedo povedati, da so prišli neko noč leta 1942, vdrli v vas Strahomer in s puškinimi kopiti zgnali skupaj vse ciganske družine, ki so bile v vasi. V sotesko Iškega vintgarja, nekaj kilometrov daleč, so tisto noč pognali 43 ciganov, moških, žensk in otrok. Tam v kotu pod strmino se je po pričevanjih začel krvavi ples. Partizani so menda čisto podivjali.

    Nad moškimi in ženskami so se znesli s koli. Majhne otroke so z vso močjo treskali ob debla, da so umirali v krčih. Med krvniki sta bila tudi dva domačina. Eden ni nikoli omenjal, kaj so počeli pod strmino v Iškem vintgarju, drugi pa je vselej, ko je šel mimo morišča zajokal.

    Boris Zupanc se spomni, kako je pogosto hodil k njegovemu stricu in po uro skupaj jokal. Vest ga je pekla do konca dni. Med spanjem so se mu prikazovale črnooke Cigančice in ga proseče gledale. Pijani so jih zagrabili za noge in jih nekaj časa za šalo metali po gozdu, da so jih slišali, kako cvilijo.

Comments are closed.