Dolga senca Dražgoš

Vam je neka zlagana ideologija, ki jo hodite častit v Dražgoše, pomembnejša kot čast Dražgošanov. Vas morajo res vaščani pričakati z vilami in kosami, da se boste streznili? ZB NOB Škofja Loka, odpovejte to neslavno dejanje. Do nedelje je še čas.

Te dni, med 1. in 11. januarjem, se spominjamo težkih dni, ki so jih pred osemdesetimi leti doživele Dražgoše in so jih preživljali prebivalci Dražgoš. Bila je vojna in dežela je ječala pod okupatorjevim škornjem. Ljudi, osumljene nasprotovanja diktatorskemu režimu, so zapirali, pošiljali v taborišča ali celo po kratkem postopku streljali kot talce ali podpornike partizanskega gibanja. Za prebivalstvo na deželi je bila velika umetnost, hoditi med strogim očesom okupatorja in partizani, ki so se pod krinko osvobodilnega boja zbirali po gozdovih in zahtevali, predvsem od kmetov, da jih oskrbujejo s hrano. To oskrbovanje partizanov je bilo zelo nevarno in je moralo potekati v popolni tajnosti, da ga ne bi okupator opazil, sicer se je za sodelujoče slabo končalo.

Radovednost in zadržanost ob knjigi o drugi svetovni vojni in zgodba o dražgoški bitki

Leta 1977 je izšla knjiga Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945. Ker sem želel več vedeti o tako imenovani osvobodilni vojni, sem jo uvrstil v svojo knjižno zbirko. Na osnovi tega, kar sem se o tej temi naučil v šoli in slišal od ljudi, pa tudi zaradi lastnih izkušenj z revolucijo sem se lotil knjige z radovednostjo in zadržanostjo hkrati.

Na strani 201 sem našel poglavje Obrambni boj v Dražgošah in zadušitev gorenjske vstaje. Po branju dobrih petih strani dolgega poročila, sem bil zaprepaden. Nisem mogel verjeti, da so bili partizani sposobni narediti kaj takšnega. Cankarjev bataljon pod poveljstvom komandanta Staneta Žagarja je enostavno vdrl v vas Dražgoše, se tam nastanil in partizani so se obnašali tako vpadljivo, da je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bo pojavil sovražnik, ki je bil že v dolini vpleten v razne partizanske napade.

Pred prihodom partizanov je vas Dražgoše v miru živela, njihov prihod pa je zanjo pomenil pogubo

Že ob prihodu so partizani 1. januarja priredili veliko zborovanje v Sokolskem domu, kjer so vaščani prvič slišali partizanske pesmi. V knjigi piše, da se je vest o »dražgoški republiki« razširila po vsej Gorenjski in 4. januarja naj bi prišlo v Dražgoše mnogo ljudi iz vasi v Selški dolini. Že tukaj se opazi lažnivo ali vsaj netočno poročanje o dogodkih v Dražgošah. Po eni strani pišejo, da se je vest o »dražgoški republiki« razširila po vsej Gorenjski, na drugem mestu pa pišejo o ovaduhih, ki bi naj obveščali Nemce. Če se je vest širila po vsej Gorenjski, čemu bi služili potem še ovaduhi? Vmes je prišel iz Kranja v Dražgoše tudi član pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko Alojz Kebe, da bi se s štabom pogovoril o nadaljnjem ravnanju. Se pravi, da je bilo vse že prej dogovorjeno. Neki drugi vir omenja Alojza Kebeta kot politkomisarja Cankarjevega bataljona.

V poročilu se Dražgoše omenjajo kot »mala osvobojena vas«. Kakšen sarkazem. Pred prihodom partizanov je vas živela v miru in brez jasnih pritiskov. Ko so prišli partizani, je to za vas pomenilo pogubo. Čeprav so vaščani rotili partizane, naj zapustijo vas, da jim bodo dostavljali hrano v skrivališča, so partizani vztrajali v vasi in zagotavljali vaščanom, da jih bodo branili. Če bi partizani to resno mislili, bi utrdili obrambo pred vasjo, da ne bi ogrožali vaščanov in stavb. Ampak ne, partizani so za zaklonišča izbrali njihove hiše in gospodarske stavbe. Tako so bile posledice takšne obrambe že v naprej znane.

Cena »dražgoške republike«, ki so jo plačali vaščani

Podrobnosti o poteku bojev do 11. januarja ne bom opisoval, ker je vse splošno znano. O koncu operacij najbolj zgovorno pove sledeči odstavek iz knjige, res ni vzet iz Pavlihe:

»Zaradi junaške obrambe levega krila Na pečeh, zlasti bataljonske rezerve, si je bataljon pridobil čas za umik, tako da se je ob mraku umaknil brez žrtev in zmagovito končal svoj tridnevni boj.«

41 ustreljenih talcev, 81 vaščanov odpeljanih v zapor v Šentvid nad Ljubljano, preostali so se pa rešili na Jelovico. Vas požgana. Uničenih 245 stavb – cerkev, hiše, kmetije, kapelice in žičnica. Kmetje, ki so bili dobro opremljeni, so izgubili vse: okoli 230 strojev, 90 do 130 vozov in sani. Uničene so bile vse zaloge hrane, okoli 200.000 kg. 180.000 litrov raznih pijač, 300 ton živinske krme in 658 živali. Skratka, 800 metrov visoko ležeča gorska vas je bila popolnoma uničena.

Epilog

Se vsi tisti, ki prihajate leto za letom, letos bo to 9. januar, v Dražgoše na demonstracijo komunistične surovosti in brezobzirnosti v imenu revolucije zavedate, kaj s tem počnete? Da vaščanom odpirate stare boleče rane, da jim ne dovolite, da bi svoje mrtve dostojno pokopali na pokopališču in jih enkrat za vselej pustili v miru počivati.

Vam je neka zlagana ideologija, ki jo hodite častit v Dražgoše, pomembnejša kot čast Dražgošanov. Vas morajo res vaščani pričakati z vilami in kosami, da se boste streznili?

Kje je sedaj tisti vaš slogan: »Ne brigajmo se za preteklost, zrimo v prihodnost.« Kakšna prihodnost pa je to, ki je posejana s kostmi? Dajmo jih že enkrat pospravit. Saj ste udeleženci v glavnem mlajši ljudje. Zakaj se bremenite brez potrebe z grehi svojih prednikov. Zavedajte se, da razpihovanje sovraštva prinese samo nesrečo. Postanite radovedni, poglejte neobremenjeno nazaj in trezno razmislite o stvareh, ki so pestile naš narod. Razmislite, kaj boste povedali svojim otrokom. Želite, da bodo tudi ti nalagani kot vi?

ZB NOB Škofja Loka, odpovejte to neslavno dejanje. Do nedelje je še čas.