Razčlovečiti ali počlovečiti?

6
Če nasprotnike označite, da so fašisti, pomeni, da je vse dovoljeno.

Zlovešča rast napetosti v javnosti, demoniziranje vsega desnega in vse hujše žigosanje z nalepko fašizma kličejo v spomin misel filozofa Georga Santayane: »Tisti, ki se ne spominjajo preteklosti, so obsojeni, da jo še enkrat doživijo

Klen Slovenec ob tem spontano pomisli na narodov razkol v času druge svetovne vojne in na to, kako nujno je treba premišljevati o tem razkolu, da se nam nič tako strašnega ne bi ponovilo. A ker se na žalost vse bolj razkriva, da je med nami kar nekaj takšnih, ki bi tudi danes probleme reševali z revolucionarnimi metodami, je treba premislek o preteklosti morda zastaviti drugače. Ker nam še zdaleč ni uspelo razviti reflektiranega odnosa do komunistične strahovlade, je nujno, da računamo tudi s ponovitvijo preteklih totalitarnih praks.

Če nasprotnike označite, da so fašisti, pomeni, da vse je dovoljeno

Tako se postavlja hipotetično vprašanje, ali bi protikomunistična stran v času okupacije lahko ukrepala tako, da bi zrušila tako zunanji okupatorjev kot notranji komunistični teror in bi bil končni izid državljanske vojne drugačen. Če bi akterji imeli priložnost ponovitve, kaj bi morda naredili drugače? Ali bi bilo možno spremeniti kaj tako ključnega, da protirevolucionarni tabor na koncu ne bi bil samo moralni, ampak tudi dejanski zmagovalec? Predstavljam si, da bomo v večnosti gledali filme tipa, kaj bi bilo, če bi bilo … Dobro pa bi bilo že danes to vedeti.

Z znanstvenimi raziskavami, kot je knjiga Slovenski razkol dr. Jožeta Možine, bomo sčasoma dobili adekvatnejšo predstavo o takratnem dogajanju in morda tudi ideje o morebitnih alternativah, a ta pot pred nami se zdi še dolga. Takoj pa lahko zavijemo na pot preventivnega izogibanja nasilju. Psiholog Marko Tušak je v oddaji Odkrito takole opisal nujni pogoj, pod katerim smo do drugih lahko nasilni:

»Za to, da do ljudi lahko postanemo agresivni, moramo te ljudi razčlovečiti. V nekdanjih jugoslovanskih vojnah so vsi Hrvati na srbski strani postali ustaši in vsi Srbi na hrvaški strani so postali četniki. Zakaj? Ker če si ti poskušal soseda, ki sta se štirideset let lepo razumela, spraviti nasproti drug drugemu, da se bosta pobijala, tega nisi mogel narediti. Če pa si rekel: ‘To so ustaši,’ si to lahko naredil. Za to, da zmoreš biti agresiven do drugih, moraš drugega razčlovečiti. S tem povečaš, spodbujaš agresivnost.«

Vskočil je voditelj oddaje Igor Pirkovič: »Ampak to je nevarno, ker se potem tega ljudje nalezejo!« Dr. Tušak je nadaljeval:

»Če mi daste boriti se z dojenčki, prijaznimi, lepimi, nežnimi, ne morem biti agresiven. Če mi daste nasproti vojne zločince, bom znal biti agresiven do njih. In če vi naredite nasprotnika za fašista, pomeni: vse je dovoljeno.«

V umu in srcu brez sovraštva se šele rojevajo pravi odgovori na probleme

Ta strup načrtnega razčlovečenja se vsak dan zliva na nas iz vseh mogočih medijev. Kar navadili smo se na surovo komunikacijo, osebno diskreditacijo, celo na pozivanja k pobijanju in iztrebljanju. Valove rastoče jeze in sovraštva nekdo pretkano napeljuje na svoj mlin. In vse postaja nevarno dovoljeno.

Toda če je mogoče načrtno delovati v smeri razčlovečenja, ali je mogoče delovati tudi v nasprotni smeri, torej v smeri počlovečenja? Nekje sem prebrala:

»Nebesa ali pekel so v nas, odvisno od tega, koliko prostora pustimo enemu ali drugemu. Če brcneš psa, prepustiš prostor peklu, če ga pobožaš, daš prostor nebesom. Če enega ubiješ, je to pekel. Če enega rešiš, so nebesa. Izbiraš sam.«

Ali je enako tudi z odnosom do levih ali desnih, do cepljenih ali necepljenih, do kolesarjev ali antikolesarjev, do pobožnih ali nepobožnih, do vaših ali naših? Če bi nam uspelo z osnovno empatijo ohraniti spoštljiv odnos do drugih in drugačnih, bi ohranili tudi svoje človeško dostojanstvo in nebesa v sebi.

V umu in srcu brez sovraštva se šele rojevajo pravi odgovori na probleme.

6 KOMENTARJI

  1. Slovar slovenskega knjižnega jezika pojasnjuje, da je fašizem nestrpnost do drugače mislečih.

    Potemtakem so očitki z levice do desnice neupravičeni.

    Zakaj? Zato, ker se levica vede do desnice nestrpno in noče imeti z njo dialoga in ustvarjalnega sodelovanja, pa čeprav ji desnica ponuja roko sodelovanja.

    • Ja, ampak zakaj ?
      Ker desne obklada s fašisti ?!?
      Že videno, to kar sama dela narobe, pripiše drugemu!

  2. Vendar pa me moti, da desnica ne zna na človekoljuben in argumentiran način pojasniti in prepričati še več Slovencev, kdo je v resnici fašist na slovenskem. Vendar se zadnje čase situacija zboljšuje.

    Nisem pristaš pogosto brezplodnega pinkponkanja, ampak trezne, tehtne z dokazi podprte argumentirane razprave, ki se sklicuje in sledi slovenskim ustavnim temeljem, ki so politični in državni katekizem.

    In ne daje nobene priložnosti, da bi levica lahko očitala desnici protiustavno ravnanje.

    Slovenska ustava pozna tudi ravnanje in odločanje v izrednih razmerah – kot je pandemija.

  3. Razprave, zlasti v slovenskem parlamentu so predolge, saj zaradi tega preidejo v nesmiselno dolgovezenje in medsebojno obkladanje, ki zamegli bistvo in cilj razprave.
    Skrajšati bi jih morali za polovico, pa bi se v resnici še več povedalo in bolje odločilo. In bi bila tudi večja navzočnost poslancev.
    Ne nazadnje – čas je dragocen.

  4. Prepovedano bi naj bilo tudi medsebojno očitanje osebnih negativnih lastnosti, ki je gonilo medsebojnih zamer ali celo sovraštva.
    Skratka, razprava bi morala biti povsem osredotočena na vsebino in cilj razprave, ne pa na osebe in njihove negativne lastnosti.

  5. In kar je najpomembneje:

    – politiki in poslanci bi morali do potankosti obvaladovati slovensko ustavo, življenjsko logiko, z dokazi podprto argumentirano razpravo
    – v razpravi in pri odločitvah vedno upoštevati primerjalne dobre prakse iz drugih evropskih držav, ne pa izumljati nekaj, kar je v praksi že preizkušeno kot učinkovito.

    V zvezi s tem sprašujem:
    – ali je na slovenski državni ravni in na evropski ravni vzpostavljen informacijski sistem, ki pravočasno opozarja na te dobre učinkovite prakse?!

Comments are closed.