Tudi »častna komunistična« ni več tisto, kot je bila!

3
465

Čeravno sem se v službi dokazoval brez rdeče knjižice, pa sem vendar, kdaj pa kdaj, bil poklican na sestanek tovarniške celice ZKS, kjer sem moral kaj povedal o proizvodnji. Na teh sestankih sem tudi slišal, kako so se najbolj zagreti člani komunistične stranke priduševali na »častno komunistično besedo«. »Častna komunistična« je torej pomenila nekaj svetega in bil bi smrtni greh, če bi jo dotični, ki jo je izrekel, nato prelomil. Se kaj zlagal, zatajil, ignoriral, …!  Zagretemu komunistu je pomenila znatno več kot le navadna obljuba.

Zdaj pa vprašanje za današnjo rabo: »Ali se danes novi ministri in sploh visoki uradniki te vlade, pa tudi prejšnjih postkomunističnih vlad – ljudje iz avantgarde – ministri, sekretarji in visoki uradniki, tako pridušujejo na ”častno komunistično”, da bodo v vladi pošteno delali in nič kradli?«

Kot vemo ti ljudje večinsko izvirajo iz nekdanje KPJ in so bili v mladih letih indoktrinirani z idejo enorazredne družbe, ki nam jo zadnjih 23 let poskušajo ponovno vsiliti.

Glede na zatečeno stanje in sedanjo prakso ugotavljam, da pri večini današnjih izbrancev, ”častna komunistična” ne drži več (oziroma sploh ni nikoli zares držala), saj skoraj ni dneva brez kakšnega novega vladnega škandala. Če pa se ozremo na koruptivne razvade vladajočih izbrancev, se pa mi drugorazredni niti ne vemo prav odločiti: naj se temu smejemo ali naj se zjočemo. Seveda imam v mislih ukradeni sendvič koalicijskega poslanca, samomor uslužbenca zaradi mobinga ministra za kulturo, poneverbe akademskih naslovov in korupcijske navade, ki si jih privoščijo ljudje iz koalicijskih strank. Maketa za drugi tir je na primer dosegla ceno štirih manjših stanovanjskih hiš, prevoz makete pa je stal toliko, kot da je Koper kar štiri tisoč kilometrov oddaljen od Ljubljane.

Podlost je tudi to, da vladnemu izbrancu, ki ga zalotijo pri korupciji ali zatajitvi davka in mu zato teče voda v grlo, dovolijo, da vehementno odstopi s svoje funkcije. Nismo še slišali, da bi, s prstom v marmeladi zaloteni, bi bil odhajajoči minister ali visoki državni uradnik obsojen in bi moral dolgove, ki jih je zapustil za seboj, poravnati z obrestmi vred.  Opustitev sodniškega pregona prvorazrednih najlažje razložimo s pripovedko o »lačnem volku in celimi kozami«.

Čudno je tudi to, da si je koalicija postkomunističnih parlamentarnih strank za predsednika parlamentarne komisije za odkrivanje korupcije in nezakonitega pridobivanja denarja politične stranke izbrala človeka, ki je bil že v štirih postkomunističnih strankah!

3 KOMENTARJI

  1. Če “je bil že v štirih postkomunističnih strankah”, ima gotovo dober vpogled v zakulisje – s tega vidika bi lahko bil pravi človek 🙂 (Ker pa vrana vrani ne izkljuje oči, bo treba poiskati kakšen drug pregovor …)

  2. Ker je bila v komunistični totalitarni državi sposobnost poistovetena s krajo, ni čudno, da je marsikaj od tistega ostalo še danes.

  3. Se mi pa čudno zdi, da desni mediji radi venomer objavljajo Titove slike, kar nehote spodbuja njegovo oboževanje, saj je bil za pogledat kar v redu. To so zlasti upoštevale ženske,

    Slika zločinca ni na mestu, razen, če je takšna, da sama po sebi razgalja lik človeka.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite