Caput Aethiopis: Bo lahko le Škofja Loka ohranila svoj grb?

5
877

Ko pridejo turisti v Škofjo Loko jim vodiči pripovedujejo legendo o črncu, upodobljenem v škofjeloškem grbu. V publikaciji tamkajšnjega turističnega društva preberemo:

“Po legendi naj bi se prvi loški zemljiški gospod škof Abraham s svojimi podložniki odpravil proti Idriji, s seboj pa peljal zamorca, ki ga je dobil za darilo iz bogatega Ogleja. Potovala sta po Poljanski dolini. Ta je bila porasla z gozdovi, v njih  je bilo polno medvedov. Nenadoma sta pred seboj zagledala velikega medveda. Abraham je bil zelo prestrašen. Zamorec pa je pogumno napel svoj lok in s puščico ustrelil v medvedovo srce. Ubil ga je, sam pa je pri tem umrl. Škof je bil zamorcu zelo hvaležen, saj mu je rešil življenje. Ko se je vrnil v grad, je ukazal, da morajo v grb narisati glavo zamorca, ki ga je rešil. Tako bodo tudi kasnejši rodovi vedeli, kakšen junak je bil.”

Omenjena legenda je sicer simpatična, a brez zgodovinske osnove. Glava črnca, ki je v latinskih besedilih imenovana “Caput Aethiopis” in v nemških “Maver”, izvira iz grba freisinške škofije, ki je imela na loškem fevdalno oblast. O tem, kako je prišla v njihov grb, obstaja kar 24 različnih razlag, od katerih nobena ne vključuje zgoraj zapisane.

Podoba Mavra je tako po zaslugi freisinških škofov heraldično popestrila slovensko ozemlje, prišla pa je celo v papeški grb Benedikta XVI, ki je bil pred tem Münchensko-Freisinški nadškof. In če ne bi partizani leta 1942 barbarsko požgali gradu Klevevž, bi si lahko podobo Mavra ogledovali tudi tam. Od gradu, ki so mu dolgo gospodarili freisinški je na žalost ostalo samo nekaj ruševin in grajski park s termalnim vrelcem.

Podobe barbarstva

Grad Klevevž pred II. svetovno vojno in po njej.

Od kod partizanska strast po uničevanju kulturne dediščine? Med vojno in po njej so požgali več kot 60 gradov, rušili cerkve, izkoreninili stare obrtne dejavnosti (še celo Jankovičev časopis Ljubljana je v zadnji številki opisal povojno uničenje bizoviških peric) … ? A če gremo malce gor in dol po zgodovinskem traku, hitro ugotovimo, da naši partizani niso bili sami pri tem početju. Par let pred vojno so španski škofje obvestili svetovni episkopat, kaj se dogaja v njihovi državi.

»… Našteti moremo kakih 20.000 cerkva in kapel, porušenih ali docela izropanih. Pobitih duhovnikov – in to zgolj svetnih – bo kakih 6000… Komaj kje dobite kraj, kjer bi ne bili spravili s poti najizrazitejših desničarjev. Brez sodnega postopka: brez obtožbe, brez dokazov, največkrat brez obsodbe. Kar se tiče mučenja, povemo, da so mnogim odsekali ude, ali pa so jih strahotno spačili, preden so jih ubili; iztikali so jim oči, rezali jezike, jim parali trebuhe, jih zažigali ali žive pokopavali, jih razkosavali s sekiro.

Največjo krutost so izvrševali nad božjimi služabniki. Iz spoštljivosti in ljubezni ne maramo navajati natančneje. Prevrat je bil »nečloveški«. Niso spoštovali ženske sramežljivosti, niti pri ženskah, ki so bile po svojih obljubah posvečene Bogu. Skrunili so grobnice in pokopališča… trupla oropali zlatih zob in prstanov… Na stotine slik je razrezanih, kipov poškodovanih, stavbnih čudes za zmeraj razdejanih. Reči moremo, da so v krajinah, kjer so gospodovali komunisti, bili v nekaj tednih bedasto uničeni zakladi umetnosti, predvsem verski, ki so se nakopičili v sto in stoletjih…« (Skupno pismo španskih škofov škofom vsega sveta zaradi vojne v Španiji, Ljubljanski škofijski list 74, 1937).

Junker in etiopski premier podpisala skupno agendo o migracijah in mobilnosti

Podobna barbarstva, kot so se godila na partizanskih »osvobojenih ozemljih«, smo lahko v zadnjih letih zasledili v delih Sirije, ki jih je obvladovala samooklicana Islamska država. Muslimanski radikalci so sprožili begunski val. Ta val so kasneje mnogi zlorabili in z ekonomskimi in pa versko-ideološkimi motivi na njem »prijezdili« v Evropo. Posebej močan migrantski tok se je v Evropo kasneje usmeril iz vzhodne Afrike, natančneje iz Etiopije, zato so evropski predstavniki na čelu z Junkerjem in etiopski premier podpisali skupno agendo o migracijah in mobilnosti.

Krepitev Evropi tujih kulturnih vzorcev

Coca-cola s polmescem je primer vnosa tuje simbolike in norm na Zahod.

Sedanji družbeni trend nakazuje krizo evropske civilizacije, ki se še ni prav opomogla od totalitarizmov 20. stoletja, pa je že podlegla novi ideologiji multikulturnosti.  Neugodni trend se kaže v zatajevanju krščanskih temeljev in – pod kritiko strpnosti in kulturne širine – odstranjevanju krščanskih simbolov (npr. umik križa z grba Real Madrida) in vnosu tuje simbolike in norm na Zahod (npr. polmesec na Coca-Coli in masovno pridobivanje halal certifikatov). Vse to poteka pod krinko strpnosti in kulturne širine. Ob tem se ustvarja verski in kulturni vakuum, da ne omenjam demografskega.

Sedanji družbeni trend nakazuje krepitev Evropi tujih kulturnih vzorcev. Če se bo ta nadaljeval, bodo slej ko prej le še Dovje, Škofja Loka, Severna Istra in druge nekdanje freisinške posesti lahko ohranile svoje simbole s »Caput Aethiopis«. Ptuj svojega grba zagotovo ne bo smel.

Upam na renesanso krščanstva, ki lahko edino obrne ta evropski trend. Naj da Bog zdravo pamet evropskim voditeljem v tem zgodovinsko prelomnem času.

5 KOMENTARJI

  1. Gospod Emeršič, vi očitno ne razumete ne legend, ne mitov, ne pravljic, …. Še česa morda?! Za vas je vse to brez pomena, vi imate dejstva!

  2. Ta članek je dober primer člankov, ki jih poznamo desnici, in ki v resnici resno škodijo tako desnici kot družbi na splošno; avtor se pritožuje nad nečim, kar se še ni zgodilo in toži, da če bo družba še naprej tako propadala, se dejansko to bo zgodilo.

    Ta članek ne prispeva k ničemur. Je samo tipično konzervativno pritoževanje, ki ga jaz ponavadi dam iz sebe v kakem baru.

    Vendar pa je hkrati tak članek tudi nevaren. Vsa oblast in vsi vzvodi civilne družbe so v rokah levice, in ko levičar prebere tak članek, je njegova prva misel: “dobra ideja!”, in tako se to potem zares zgodi.

    Namesto da tožite o nečem, kar se morda še lahko zgodi, če bo levica še naprej vladala, začnite razmišljati, kako preprečiti njeno nadaljno vladavino. Samo na tak način bomo zmagali, potrebna je proaktivnost, ne konzervativnost. Ker kot lahko vidimo na zahodu, konzervativci ničesar več ne konzervirajo.

    • Nic ni modrega, dimnik, v norcevanju iz konzervativnosti. V misljenju, da se je vsa pamet tega sveta zacela z vami in vaso generacijo. Milijarde ljudi so v tisocletjih hodile po tem planetu in vecinoma razvijale in ohranjale stvari, ki so lepe, dobre in funkcionirajo. Res ni pametno vse obracati na glavo in znova izumljati toplo vodo. Bistveno je razlocevati med tistim odlicnim, kar funkcionira in biti v tem konzervativen. In obenem videti, kaj bi lahko bilo bolje in previdno presojati ideje, kako do tega priti. Vecino odlicnih vodil za zivljenje je ze zdavnaj odkritih, gospod dimnik. Modro je torej biti konzervativen. Tudi iz izkustva, saj so prekucije in revolucije praviloma iztekle v katastrofe in clovesko trpljenje.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite