Čakajoč na repo iz ušes

26
446

uzuzGornjo sliko podajam ne zaradi dobrega Jelen piva, s katerim to pomlad po fantovsko poziramo, in ne zaradi lokacije, ki je na enem izmed znamenitih beograjskih splavov točno na izlitju Save v Donavo, ampak zato, da bi vaš pogled zapičili vame. No, pravzaprav v moja ušesa. Vprašam vas, ali iz njih raste repa? Kuka iz njih vsaj kakšen majceni vršiček mlade repice? Ne. Vidite, ko sem l. 2006 odjavil Delo, se mi je zdelo, da bo iz mojih ušes zrasla repa. Čakal sem leto, dve – nič. Dočakal sem leto 2014, čelo se je dvignilo, nad ušesi se je zasvetila srebrnina – repe od nikoder.

Zato nasvet vsem, ki se znova in znova hudujete nad našimi mediji, kako enostranski da so, kako malo posluha za krščansko zgodbo da imajo, kako kristjanofobni da so. Odjavite, preklopite, ugasnite, brcnite v kot, odrinite od sebe! Malo bo bolelo. Abstinenčna krizica bo žgečkala novonastalo praznino. Podvomili boste o svojem dejanju. Repe iz ušes ne bo.

***

Po odjavi Dela sem tu in tam kupoval Večer in Dnevnik, a v nekaj letih sem brez muk tudi to navado opustil. Ostal sem pri Reporterju in Demokraciji. To so naši – sem dejal. V Reporterju kakor ptič Feniks živi mitični Slivnikov Mag – sem sprva ugotavljal. A glej tudi ta dva pomladna šampiona sem nekaj let nazaj začel kupovati in brati s pinceto. Če so se ta levi trije (Delo+Dnevnik+Večer) „mladinizirali“, se pravi, šli v naročje neomarksizma in danes vse bolj predstavljajo kapitulacijo slovenskega levega intelektualca pred zahodno tradicijo (vključno pred zahodno social-demokratsko tradicijo), so se ta desni preveč radikalizirali in janšizirali. JJ-a in SDS sicer volim vse od depalovaškega leta 1994 (še najbolj po zaslugi ptujskih prijateljev in aktivistov s takratnim županom Lucijem na čelu), toda medij, ki bi mi odgovarjal, ne bi smel mojega pomladno-demokratskega čutenja, še manj moje krščanske vere ožiti na nekakšen militanten neo-janzenistični stav ter na žarečo lojalnost političnemu mesiji.

Levih “cajtungov” ne berem, desne berem s pinceto in vedno manj, katoliške berem, ker poročajo, o čemer drugi ne poročajo, malo pa iz klanovske solidarnosti, saj sem njih sodelavec in urednik ene izmed „cerkvenih tiskovin“ (revija Cerkev danes), kot jim pravimo v klerikalnem žargonu. Takšna je slika mojega konzuma medijev, kar se tiče slovenskega prostora. Precej ga korigira redno branje tujih internetnih portalov in občasno gledanje avstrijskega in italijanskega TV dnevnika.

A ostanimo doma. Če si drznem nekoliko prognostike, sem na dobri poti, da ugotovim, da tudi po nehanju branja slovenskih desnih medijev ne zraste repa iz ušes.

***

Joj, kako me je o stanju slovenskih političnih medijev, se pravi, medijev, ki pomagajo razmišljati o človeku in družbi, poučil letošnji žled! Četrtek v žlednem tednu (6. februar): Demokracija ima na naslovnici udbovca Janeza Zemljariča. Slučajno se slišiva s prijateljem J. C., ki profesionalno dela v visoki politiki. Rečem mu, da sem razočaran, da Demokracija ni zmogla na naslovnico dati žleda. Da pa bom počakal še dan, da vidim, če ga bo na svojo naslovnico dala Mladina. Z J. C. sva bila prepričana, da ga tudi Mladina ne bo dala. In res. Mladina (7. februar) je izšla, verjetno že tisočič, s popačenim obrazom Janeza Janše na naslovnici. Če ni Janše, Mladina nima družbene teorije.

To je bil slovenski žledni teden, ki se zgodi na vsakih sto let. To je bil teden, ko so gasilci, prizadeti vaščani, drugi prostovoljci in razne službe dali najboljše od sebe ter pravzaprav razkazali solidarnostni in demokratični potencial slovenskega naroda. In glej: eminentni politični tisk, ki naj bi imel nos za „demokracijo od spodaj“, je ostal v svojih fiksacijah, v svojem negativizmu. Ubožci – sem dejal – še ko vsi trpimo, oni demonizirajo drug drugega. In sem bil jezen.

Na FB profilu prijatelja M. K., člana PGD Stavešinci (G. Radgona), sem si zategadelj sposodil fotko iz njihove protižledne intervencije nekje na Cerkniškem in na svojem FB-ju objavil tale kolažek:

naslovnica

Kolažek si je prislužil 26 všečkov. Ko sem mesec dni kasneje objavil sliko svojih novih tekaških copat, sem bil nagrajen s 159 všečki. Razumi, kdor more! No, ni neka huda uganka, zakaj na takratni enačaj med Mladino in Demokracijo ni bilo večjega odziva. Sličica je za teoretike in praktike slovenskih delitev namreč tipično „vsegliharska“, torej politično plitka. Še več: če prihajaš s pomladne sfere in imaš tovrstne tendence, si takoj označen za kocbekovsko naivnega, za ‘glupo’ mušico, ki bo prej ali slej končala v mreži rdečega pajka.

***
Če Bog da, bom čez pet let s prijatelji poziral z nekim drugim pivom v roki in ob nekem drugem sotočju rek. Čelo bo še višje, lasje bodo bolj bleščavo beli, a ušesa… kaj bo z ušesi? Bo iz njih zaradi morebitnih današnjih zmotnih ocen o medijih vendarle štrlela repa? Mislim, da ne.

Pripis uredništva: Branko Cestnik je teolog, filozof, pater klaretinec, skavt in bloger. Sodeluje pri pastoralni refleksiji Cerkve na Slovenskem.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


26 KOMENTARJI

  1. Odlično zapisano! Žebljico na glavico.

    S to razliko da obstaja malo bolj natančna delitev na režimske ter zgolj ideološke medije. Delo se prej kvalificira v tadrugo skupino.

    Tale kolaž slik pa si je pridobil od mene 1 dodaten “všeček”. Smo že na 27! 😉

  2. G. Cestnik, na tejle fotki pa “opasni” zgledate, človek bi se vas kar malo ustrašil, ha, ha. O slovenskih medijih pa ni kej dosti za povedat, mešanica tabloidne plitvosti, intelektualnega uboštva in primitivne zlohotnosti, in to tako na levi kot desni. Pljuvaštvo je nesmrtna duša slovenskega novinarstva, seveda pa v svoji strahopetnosti novinarji pljuvajo samo po tistih, od katerih vedo, da ne bodo fasali tožbe, to je po politikih, državnih institucijah in cerkvi.

  3. Branko je odprl eno osrednjih težav na »naši sceni« – umanjkanje samorefleksije! Vedno znamo kazati s prstom na »komunajzarje«, napak »naših« in nas pa ne smemo izpostavljati, saj moramo vendar biti enotni in strniti svoje vrste poroti močnejšemu sovragu. SDS je popolnoma manipuliral »desno« sceno in kdor koli si drzne dregniti in pod vprašaj postaviti katerokoli njihovo potezo, bog ne daj pa njenega predsednika, je označen za vsegliharja, kocbekovca, nerazumneža, puhoglavca, ki naseda levi propagandi … Res je, da je stran kontinuitete in branilcev revolucionarnih izročil izjemno močna in obvladujejo večino medijev, gospodarstva itd … a v ogorčenem boju, da bi se zoperstavili temu »zlu« smo jim postali na mah podobni, tako v politiki kot v medijih. Reporter in Demokracija sta očiten odraz tega stanj, saj nesramno blatita vsakogar, ki ni v sozvočju z linijo in ravno princip glajhšaltunege je postal prevladujoč princip medijskega delovanja na obeh straneh. Le redki, zelo redki so tistih, ki se drznejo temu blokovskemu stampedu zoperstaviti in Branko je eden tistih redkih – zato ga rad berem. Žal je tudi na Časniku, po odhodu Matije Gabrovška zadnje čase malo takih zapisov.

      • pavel: “Glajhšaltunga je zelo značilna za naciste in komuniste, oz. za vse socialiste.”
        =====

        Aha, a Branko Cestnik je nacist, komunist, socialist?

        • Ne razumeš.

          Ti si značilen primer na forumu, ki ves čas prakticiraš Glajhšaltungo.

          Če se nekdo samo malenkost odmakne od tvojega firarja in tvoje presvitle , ga takoj začneš žaliti s kocbekovci, udbovci, vsegliharji, …

          • pavel: “Če se nekdo samo malenkost odmakne od tvojega firarja in tvoje presvitle , ga takoj začneš žaliti s kocbekovci, udbovci, vsegliharji, …”
            ======

            O žalitvah pavel, z malim p, je nekaj podobnega kot bi Hitler drugim očital zločine. Morilec ki s prstom kaže na druge.

            Kot drugo, kje neki pavel, z malim p, vidi vidi “firerja”, ko pa je v članku jasna vsegliharska primerjava slovenskega tiska? Kje neki vidi mali pavel, razen v svoji zblojeni fanatični aktivistični drži.

            Kot tretje, Riki ni član nobene stranke, kar sem že večkrat navedel, navedel pa sem tudi, da pa nisem politično neopredeljen.
            pavel je na drugi strani član stranke NSi.
            Riki nima “firerja”, pavel ima firerja v svoji stranki.

            Riki ni član Cerkve, pavel pa je.
            Riki nima “firerja”, pavel ima svojega firerja v Vatikanu ali pa še kje bližje.

            … in končno, udbe in udbovcev sploh nisem omenjal, zato je slednje nastalo samo na bolno fanatični fantaziji pavla.

            Primerjava tiska v članku je tako jasno vsegliharska, da opozarjanje na njo pač ne more biti nobena žalitev.

            Je pa očitno žalitev za pavla, ker v njej očitno vidi napad na svojega firerja.

  4. Velik humoren tekst z močno kritično ostjo in občutkom za realnost.

    Na fotki Cestnik zgleda kot nevaren skinhead.

    Najbolj pa sem se nasmejal nad neo-janzenizmom.
    Slovenci smo bili najbolj udarjeni s protestantsko herezijo janzenizma: ves čas se obremenjujemo pretirano z lastno krivdo, lastnim grehom, pretirano škrupolozni. Smo unikatni v katolištvu s to herezijo.
    Seveda nas katolike tudi neo-janzenizem na drugačen način bremeni, samomorilsko nas hromi.
    Nekje sem bral, da je bil francoski mislec Blaise Pascal tudi janzenist, a sem filozofsko in teološko v teh temah prekratek.

    • pavel: “… Seveda nas katolike tudi neo-janzenizem na drugačen način bremeni, samomorilsko nas hromi.”
      ======

      Pa saj vas krščanarske vsegliharje na drugi strani neo-kocbekjanastvo razbremenjuje.

  5. Da sta levi in desni lahko samo razbojnika nas uči že Sveto pismo. Zato bodimo tisti na sredi, z osebnim jasnim ciljem.

    • Matjaž: “Da sta levi in desni lahko samo razbojnika nas uči že Sveto pismo”
      ======

      Kar je očitno vedel že Kocbek in sedaj neo-kocbekjanci.

  6. mislim, da je Branko zamešal jabolka in hruške. Pozablja, da o JJ sploh ne bi pisali, če ga ne bi zaprli. Razen, seveda, če meni, da si je arest 100’00% zaslužil?
    Mogoče se, če dodam še skozi ”pogled na fotografijo”, B.C. zdi, da je frajer in da bodo njegove besede brane kot všečna ”sredinska” frajerija, češ, ej, vi tam, ta levi, a vidite, tudi na desni smo frajerji, ki imamo posluh za levo sovraštvo do JJ ??
    Težko si namreč predstavljam vernega človeka, ki ne bi imel niti toliko empatije in srčne kulture, sočutja in odprtosti do sočloveka, da se ga JJ primer ne bi dotaknil in da si ne bi želel, da se razčisti.
    Seveda, to se pa ne zgodi tistim, ki že skoraj 8 desetletij vsrkavajo vase ”pravljice”, ki jih zelo premišljeno in z občutkom posredujejo iz krogov tistih, ki Slvoencem- tudi vernikom- nenehno perejo glave.
    če imam vse našteto pred očmi,pa če pomešam jabolka in hruške, je potem B.C tekst popolnoma jasen, če ali ker seveda, zaštrli it tistega drugega predala.
    Takrat pa zna biti branje logično in normalno.

    In si mislim, še eden, ki je morda bil na spisku spodnjega kljukca

    http://www.siol.net/novice/slovenija/2014/08/podpresednik_dz_primoz_hainz.aspx

  7. (prir.) izjava patra Cestnika za Demokracijo:
    “JJ-a in SDS volim vse od depalovaškega leta 1994.« In desni mu ploskajo.

    (prir.) izjava patra Cestnika za Mladino:
    »Medij, ki bi mi odgovarjal, ne bi smel mojega pomladno-demokratskega čutenja, še manj moje krščanske vere ožiti na nekakšen militanten neo-janzenistični stav ter na žarečo lojalnost političnemu mesiji.” Odobravanje na levi.

    Težave nastopijo, če p. Cestnik obe izjavi združi:
    “JJ-a in SDS sicer volim vse od depalovaškega leta 1994 (…), toda medij, ki bi mi odgovarjal, ne bi smel mojega pomladno-demokratskega čutenja, še manj moje krščanske vere ožiti na nekakšen militanten neo-janzenistični stav ter na žarečo lojalnost političnemu mesiji.”
    ?
    Lop po njem – z leve in desne.
    Resnica boli? ali: kritika (tudi dobronamerna) nedovoljena? ali: če nisi popolnoma z nami, si proti nam? ali še kaj drugega?

    Glede empatije, srčnosti ipd. glede “zadeve Janša” (g. NM) pa si drznem pripombo: v kontekstu gornjega članka je to mešanje jabolk in hrušk, saj p. Cestnik razmišlja o usmeritvah in vsebinski politiki časopisov in ne o (ne)pravičnosti sodbe.

  8. Tem, ki jih gornji članek tako zelo jezi: Predlagam 40 dnevni post vseh medijev. Čas ki od tega ostane pa posvetiti čim bolj širokemu družabnemu udejstvovanju.

  9. Se strinjam z avtorjem, da postajajo omenjene revije po stilu vse bolj in bolj podobne Mladini, le da z “nasprotnim” predznakom. Izbereš informacije, ki ti ustrezajo, potem pa jih čim bolj hudobno interpretiraš. In svet je zaključen, razlog za jezo podan, da se potem lahko do neskončnosti valjamo v njej. Ustvarjalno, res.

  10. Zanimivo, kako se pripadnik Miselne policije, ki je v sestavi Ministrstva za resnico, odzove z diskreditacijo tistih, ki si upamo podvomiti v pravilnost dejanj velikega vodje. To me spomni na zelo pogost stavek, ki so ga nekoč na gimnaziji uporabljali učitelji in ravnatelj, ko
    smo mladci podvomili v vodjo : “samo Tita ne!”.

  11. Ja, cestnik ima morda prav glede EDINIH DVEH REVIJ, ki nista komunistični trobili v SLO, poleg cerkvenega tiska. No, seveda je tu tudi sijajna Zaveza, upam, da jo pater Branko bere….Ker je svetlobna leta pred vsemi ostalimi…Pater Cestnik pozablja, da poleg režimskih cajtengov obstaja tudi cel kup režimskih TV in RA postaj…In proti vsem tem se s svojimi pogledi trudita Reporter in Demokracija…Ki nimata skoraj nič reklam, zato pa toliko več tožb in zlasti denarnih kazni….jaz bi bil na mestu patra Cestnika zelo zelo previden s svojo kritiko. Naj kar piše v Časnik ….

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite