Britanska delegacija pri papežu

Vir: spletna stran Družina. Papež Benedikt XVI. je ob trideseti obletnici vzpostavitve rednih diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Združenim kraljestvom včeraj v Vatikanu v avdienco sprejel visoko vladno delegacijo iz Velike Britanije. Ob koncu splošne avdience v dvorani Pavla VI. se je sestal z britanskimi politiki pod vodstvom ministrice Sayeede Warsi. Kot poročajo mediji, je bila to tretja največja vladna delegacija na obisku pri papežu od obdobja reformacije dalje.

Med srečanjem na Papeški cerkveni akademiji minuli torek zvečer je baronica Warsijeva, hčerka pakistanskih priseljencev in prva muslimanska ministrica v Veliki Britaniji, poudarila velik pomen krščanstva za Evropo. Izčrpno pa je spomnila tudi na obisk papeža Benedikta XVI. v Veliki Britaniji septembra 2010.

Kot je v svojem torkovem nagovoru poudarila Warsijeva, mora Evropa ponovno pridobiti več zaupanja v krščanstvo. Danes sta krščanstvo in religija vse preveč izrinjena iz javnega življenja in potisnjena na rob, po mnenju Warsijeve pa bi ravno politiki morali veri izposlovati ‘prostor na mizi javnega življenja’.

Vatikan je najmanjša država na svetu, vendar ima največji svetovni domet, je izpostavila britanska ministrica v svojem govoru. Diplomatski odnosi med Svetim sedežem in Veliko Britanijo so obema državama omogočili skupno spodbujanje demokracije, boj za človekove pravice in podporo odgovornemu poslovanju. Skupaj sta lahko prispevali k izgradnji stabilnih narodnih skupnosti in se lotili reševanja problemov ob podnebnih spremembah.

Kot poroča Radio Vatikan, je Warsijeva v prispevku za vatikanski časnik ‘L’Osservatore Romano’ naštela poglavitna področja, pri katerih imata Sveti sedež in Združeno kraljestvo iste cilje in morata zato sodelovati. Po njenem mnenju so to še dandanašnji soočanje s podnebnimi spremembami, spodbujanje medverskega dialoga, iskanje miru in boj proti revščini. Kot je še zapisala Sayeeda Warsi, začetki diplomatskih odnosov med Veliko Britanijo in Svetim sedežem sicer segajo že v leto 1479, vendar pa so bili v 17. stoletju prekinjenji. Uradno so bili nato obnovljeni šele leta 1914. Po baroničinih besedah je takratna britanska vlada doumela, da potrebuje mnenje Svetega sedeža oz. takratnega papeža Benedikta XV., ki je bil v času globalne krize papež sprave in sloge med narodi. Pomemben mejnik je bil kasneje še zgodovinski obisk papeža Janeza Pavla II. leta 1982, katerega sad je bila odločitev, da se med državama vzpostavi polne diplomatske odnose na ravni veleposlanikov.

Kot je zapisano v uradni skupni izjavi Svetega sedeža in vlade Združenega kraljestva, se je britanska delegacija v preteklih dneh srečala tudi z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Tarcisiem Bertonejem in tajnikom za odnose z državami msgr. Dominiqueom Mambertijem. Izjava v enajstih točkah izpostavlja področja skupnega prizadevanja. Med drugim omenja nujnost delovanja v prid verski svobodi; spodbujanje celostnega človeškega razvoja, utemeljenega na načelu človekovega dostojanstva in resnični vrednosti vsake osebe, saj lahko le to pripelje do lepše prihodnosti za celo človeštvo. V izjavi sta navedena tudi poziv k takojšnjemu miru v Siriji in spodbuda mednarodne skupnosti, da bi pripomogla h koncu krize v Somaliji. Nazadnje je omenjeno še skupno prepričanje o posebni vlogi vere in vzgoje za razvoj kulture družbene odgovornosti in okrepitev zdrave družbe.