Najbolj vroči mladi desničar ta hip je menda prišel do odrešilne ugotovitve, da Janez Janša ni politični zapornik, marveč politik v zaporu. Nimam niti najmanjšega namena, spuščati se v zamudno razglabljanje o vsebini njegove izjave. Raje bom ob tem zgledu preveril, ali je možakar res tak potencial, kot mi mnogi pravijo, in se pozabaval z njegovo politično matematiko.
Od treh četrtin do ničle
Mladeničevo matematično znanje je na prvi pogled znatno. Takole čez palec se njegovo občutje ujema z občutjem vsaj treh četrtin volilnega telesa. Kar sam ve še bolje kot jaz, saj goji do “politika v zaporu” podobno intenzivna (negativna) čustva kot omenjene tri četrtine (seveda so tudi negativna čustva “politika v zaporu” do njega vse intenzivnejša).
Ker torej naš politik obvlada matematiko, se bo skoraj gotovo zgodilo (kar mu, mimogrede, iz srca privoščim), da bo na naslednjem Delovem politbarometru skočil še za mesto ali dve in se prerinil tik pod vrh. Brez dvoma bo omenjeno natančen odraz tople naklonjenosti slovenskih ljudi do njega in njegovih ugotovitev.
Kajpak je brezgrajna še naslednja matematična podmena, da je bazen petinsedemdesetih odstotkov večji od bazena petindvajsetih odstotkov, zato je moč intenziviranje negativnih čustev te borne (morda celo manj kot) četrtine do mladeničeve osebe mirno vzeti v zakup.
Vendar ni prav nič matematično ali kakor koli drugače nujno, da bodo modre ugotovitve potencialnega slovenskega premierja enake naklonjenosti kot v neobvezujočem politbarometru deležne na naslednji volilni dan. Ko pač ta že bo. Res je seveda spet, in tudi tukaj ga politični matematični čut ni izdal, da enako kot on zatrjujejo več kot tri četrtine drugih slovenskih politikov, ki so potem praviloma nagrajeni z volilnimi glasovi treh četrtin enako mislečih volivcev.
A če možakar misli, da bo s pogumnim obelodanjanjem svojih skritih misli, ki so enake njihovim, deležen njihovih uspehov, se po mojem skromnem mnenju matematično in sicer moti. Ko bodo glasovi prešteti, zna namreč presenečeno ugotoviti, da ga tiste velike tri četrtine, na katere je stavil, vidijo precej bliže “politiku v zaporu”, kot bi si želel, in bolj zaupajo drugim, čeprav uporabljajo enake trditve kot on. Kajpak je za omenjenih petinsemdeset odstotkov ta “politik v zaporu” velik bavbav, a velik bavbav je za večino med njimi tudi očenaš, celo če, gre samo za očenaš hlapca Jerneja.
