Brez usmiljenja, brez obžalovanja, brez spreobrnjenja

16
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Brez usmiljenja

Kdor hoče vedeti, ta se ta čas zgraža nad »dodatkom za pripravljenost«, ki so si ga izplačevali univerzitetni tajkuni. Kasta kontinuitetnih profesorjev, ki visoko dviga zastavo avtonomije univerze izključno zato, da svoj fevd upravlja kakor sama želi, si je dolga leta izplačevala neupravičene dodatke, da si je »popravila« svoje plače, ki so v naših razmerah več kot spodobne. Njihove plače so dobre. Na koncu gre vedno za eno in isto stvar. Gre za denar, za bogatenje, za pohlep. Kako prav ima Bog, ko nam v desetih zapovedih na koncu pravi »ne želi svojega bližnjega blaga«. Univerzitetniki so si zaželeli denar in ker z njim upravljajo so si ga razdelili.

Vendar niso edini, ki si, ko morejo, delijo tuj denar. Celotno krvavo komunistično revolucijo, ki so jo izvajali partizani, moremo skrčiti na pohlep po tujem premoženju. V vilah, ki so jih zaplenili »buržujem« še sedaj stanujejo ostareli prvoborci ali njihovi potomci. Na njihovih stenah visijo slike, ki so jih ukradli. Vsakemu so dali borčevsko pokojnino in njihovim potomcem in pravnukom. Otrokom so priskrbeli »dobre službe« v javnih ustanovah, kamor spada tudi univerzitetni milje. Slovenija je ena od tistih čudnih dežel kjer otroci dobesedno »podedujejo« profesorsko mesto, saj so naše univerze podobne družinskim podjetjem.

Tuj denar si množično delijo tudi zaposleni v paradržavnih ustanovah, inštitutih, agencijah in »naših« društvih, ki obstajajo le zato,da dobivajo proračunski denar. Ker to ni »javna uprava«, so njihove plače skrite in njihovi privilegiji ne pridejo v javnost. Koliko je takih in drugačnih pijavk, ki brez usmiljenja plenijo državni proračun bi morali raziskati profesionalni novinarji.

Dobro varovana državna skrivnost je, koliko je ljudi, ki bogatijo na stroške revnega delavca, kmeta, izkoriščanega študenta in davkoplačevalca nasploh. Ne vemo. Ne bodo zvedeli, ker zadnje, kar bi varuhi »nacionalnega interesa« hoteli, da ljudje povežemo privilegirance s kontinuiteto in bi jih zaradi jeze nehali voliti.

Kradejo torej brez usmiljenja, kjer le morejo, ko le morejo, dokler morejo. To počno zdaj že 70 let.

Brez obžalovanja

Spoznanje »delal sem narobe« je temeljni pogoj za poboljšanje. Ali je kdo opazil, da bi kdorkoli ob zadnji aferi rekel »žal mi je«? Pravzaprav smo mogli zaslediti stavke v smislu »sem in še bom« ali pa »sem in bi še enkrat«. Kakor kradejo že sedem desetletij, prav tako dolgo ponavljajo, da se ničesar ne kesajo. Največji greh v tej zločinski druščini je »biti odkrit«. Dokler nečednega početja ne razgalijo, do takrat je vse lepo in prav. Potem pa se pričnejo izgovori brez obžalovanja, brez kesanja. Ker se to dogaja že dolgo, predolgo, vemo, da gre tu za sistemsko obvodnico javnega denarja v zasebne žepe.

Človeka kar zmrazi, ko posluša izjave zakrknjenosti v drži, ki je očitno nemoralna in celo proti duhu zakonov in predpisov. Ta zakrknjenost ni nič drugačna kakor zakrknjenost uničevalcev družine, ki so že dvakrat pogoreli na referendumu a nam obljubljajo vedno nove napade v imenu »naprednosti«.

Zato tudi ni nobenega odstopa, nobene lustracije, nobenega očiščenja. Zaradi tega se med državljane širi apatija, ki jo medijsko hranijo s parolami »vsi so isti« ali pa »voli novo« zato, da bo vse enako.

Brez spreobrnjenja

Spreobrnjenje je odločna drža, da bomo odslej delali drugače kakor smo ravna doslej. Ker v Sloveniji ni nobenega obžalovanja, tudi ne bo nobenega poboljšanja. Dokler bo šlo, bodo plenili javno blagajno, uničevali državo s svojo ne-odgovornostjo in negibnostjo, ko nam »vladajo brez vladanja« saj so vse njihove sposobnosti vprežene v to, da obogatijo. Za njimi potop, bi lahko parodirali znanega francoskega kralja. Brezbrižnost do skupnega in do sočloveka sta tako očitni, da postajamo resnično drug drugemu volkovi.

In vendar je spreobrnjenje edina pot izboljšanja. Mi moramo storiti te boleče korake. Drugih pač ni. Ali pač, ko zdaj gledamo kako prihajajo v naš prostor in tu ostajajo ob popolnem mirovanju vlade…

Prav bi bilo, da vsi, ki so koristili to »zakonito krajo«, odstopijo in izgubijo službe. Naj gredo na trg in tam prodajajo privatnikom svoje usluge pripravljenosti in znanja. Zdaj naj dobijo priložnost drugi. Šele tedaj bodo res nastopili novi obrazi, novi ljudje, ki bodo pospravili sedemdesetletno nesnago.

16 KOMENTARJI

  1. Škoda bi bilo le Mramorja, če bi zaradi tega moral odstopiti.

    Povsem drugačen odnos imajo do Jankovića. Rečejo, nič hudega če si tudi sam kaj “poplača”, samo da imamo tudi mi kaj od tega, pa čeprav na nezakonit način.

  2. Zakon ne velja za vse?
    Vsi kršitelji, celo eminentni ministri, niso še sedaj zakona dojeli, kaj je prav in kaj ni, da bi dodatek za pripravljenost v celoti vrnili in dejanje obžalovali, in zlasti to, da zakoni in inšpekcija velja tudi za njih!
    In to so ljudje, ki vodijo našo državo???

    Tudi katekizem ne velja za vse! Predvsem ne za škofe in ki, ki vedeli in so odgovorni za razpečavanje pornografije na cerkveni T-2, to ni bil veliki greh kot piše v katekizmu!

    • Zakon ne velja za vse?

      Vsi kršitelji, celo eminentni ministri, niso še sedaj zakona dojeli,ne kaj je prav in kaj ni, da bi dodatek za pripravljenost v celoti vrnili in dejanje obžalovali.
      Niso dojeli niti to in zlasti to, da veljajo zakoni in inšpekcijske odločbe tudi za njih!

      In to so ljudje, ki vodijo našo državo??? Le kam?

      Tudi katekizem ne velja za vse!

      Predvsem ne za škofe in ki, ki vedeli in so odgovorni za razpečavanje pornografije zaradi dobička na cerkveni T-2, to ni bil veliki greh kot piše v katekizmu!

      • Tudi katekizem ne velja za vse!

        Predvsem ne za škofe,ki vedeli in so odgovorni za razpečavanje pornografije zaradi dobička na cerkveni T-2, to ni bil veliki greh kot piše v katekizmu!

  3. Prof.dr. Bogomir Kovač z EF, ki ni prejemal nezakonitega dodatka za stalno pripravljenost, iskreno javnosti pove: »Ta inštrument za nagrajevanje je neumen!«
    Menim, da je ta inštrument predvsem nezakonit, ni pošten in ni etičen. Samo neumnim odpuščamo neumnosti, drugi imajo odgovornost do sodržavljanov, davkoplačevalcev.
    Ta primer, žal ne edini na elitnih državnih inštitucijah, ne kaže ravno visoke odgovornosti te »avtonomne elite« do družbe in navadnih socialno ogroženih državljanov, davkoplačevalcev.
    Več kot dvajset let pa se lahko pod vsemi vladami goljufa navadne delojemalce in se jim krši ustavne lastninske pravice, tako da se jim prikrito ne plačuje zasluženih socialnih prispevkov. Stanje 2015: več kot 400 milijonov evrov neplačanih prispevkov!
    Ministrica za izobraževanje, znanost in šport, dr. Maja Makovec Brenčič, pa pred javnostjo uradniško zagovarja svoje početje in početje kolegov. Nič pa o etiki in odgovornosti.
    Demokratična omika je, da se ve, kaj je prav in kaj ne, in se zato ne rabi »gore« zakonov, ki potem še zbledijo.
    Ministrica za izobraževanje in »vzgojo« pa ne poda nobenega zgleda za poštenje! Vrniti je treba vse!
    Profesor dr. Jože . Damjan tudi z EF se javno pokesa in vrne vse »dodatke«!
    V prispevku iz leta 2013, z naslovom »Pahor spremenil mnenje: Šola mora tudi vzgajati«, dr. Damjan tudi pove: »Slovenijo bo pomanjkanje etike stalo okoli 30 % BDP.“

  4. Brez usmiljenja, brez obžalovanja, brez spreobrnjenja!
    Še kako velja, tudi za izjavo dr. Jožeta Mencingerja.

    Pogubna izjava!
    »Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.« Usodna in pogubna izjava »pedagoga naroda« dr. Jožeta Mencingerja!
    Vse dokler se ne bodo, akademiki, politična elita, stroka in javnost jasno opredelili do te izjave bivšega rektorja UL, “pedagoga naroda”, prvega gospodarskega ministra samostojne RS, člana SAZU, dr. Jožeta Mencingerja, ki jo je GS- Gospodarski vestnik dvakrat namensko objavil, l. 1996 in 1998, v Sloveniji ni morale in države prava potrebnih za razvoj, ki temelji na ustvarjalnem delu in zaslužku, ki ga prizna legalen trg!
    Vse dotlej bodo vsakršno plenjenje in nelegalno bogatenje in izsiljevanje imeli še naprej realno možnost, država, demokracija in večina državljanov pa bodo vedno bolj na meji eksistence!
    Slovence nas bo lahko le sram, če bodo sodržavljani, zaradi slovenske »vzvišene« moralne inertnosti in licemerja, predvsem elite, »jedli travo«!
    Krivi pa bodo še naprej seveda »predvsem drugi«!
    Dr. Jože Mencinger, pravnik in ekonomist, bivši rektor Univerze v Ljubljani v tej izjavi jasno pove, da skupne družbene lastnine dejansko ni bilo. To je bil le privid za navadne državljane, tudi partizane! Bila je demagogija KP, na kateri je temeljil samoupravni socializem SFRJ, ki tako zato ni poznal prave odgovornosti, če se lastnini zniža vrednost. To se žal še vedno prakticira, tudi v politiki oz. družbi, tudi v samostojni RS. Za stanje države in njeno mednarodno nazadovanje oz. zaostajanje praktično nihče ne odgovarja.
    Volivci pa to ne vidijo in bolj ali manj slepo sledijo politiki, »našim!«
    Čisti partijski proporcionalni volilni sistem, brez preferenčnega glasu volivca,( -zato so poslanske pisarne prazne-), kar sicer ni v skladu z ustavo, pa celo to neodgovornost dopušča in onemogoča napredek države.
    V režimu samoupravnega socializma v SFRJ samoupravljavci nismo bili dejanski lastniki »skupne družbene lastnine«, temveč je bila lastnica »skupnega družbenega premoženja« dejansko »avantgarda naroda«, to je komunistična partija, edina dopustna politična stranka. Kot pravi dr. Mencinger, pa so bili menda lastniki le še direktorji, lojalni privrženci partije. Zato imajo po stališču dr. Mencingerja direktorji absolutno prednost pri lastninjenju. Imajo torej prednostno pravico, da postanejo lastniki bivšega skupnega družbenega premoženja, podjetij. Direktorji imajo edini pravico, da postanejo lastniki podjetij, kapitalisti. Zato se bodo stroki in politiki oddolžili! Kar se je v večini primerov tudi zgodilo in se še dogaja.
    Pri tem slovenska pravna in ekonomska, i.p. stroke in politika povsem zanemarijo ustavno pravico navadnih državljanov, ta je, da smo po ustavi vsi enakopravni, ne pa da so eni večvredni, privilegirani pri lastninjenju. Večini državljanom je tako kršena pravica do ekonomske svobode, kar je poguba za razvoj družbe.
    Dr. Jože Mencinger pa direktorjem priporoča celo oškodovanje družbenega premoženja, če je to potrebno, da dobe »svojo ustvarjeno lastnino-podjetje«.
    Mar ni zato oškodovanje bivšega »skupnega družbenega premoženj«, plenjenje podjetij, postalo kar normalno, tajkuni in vsi njihovi strokovni, pravni in politični botri pa nedotakljivi?
    Navadni državljani tako sploh niso primerni za lastnike, za neposredne, ne za posredne, preko delnic?! »Govoriči« pa se o soudeležbi pri dobičku, a se še vedno krati osnovne lastninske ustavne pravice, to je plačevanje zasluženih socialnih prispevkov, kar je v zahodnem kapitalizmu samoumevno in je neplačevanje zato strogo sankcionirano. Pri nas pa je ta regulacija v posmeh oškodovanim delojemalcem!
    Pravna država pa samo »laja«, a karavana gre dalje!?
    Plenjenje se pri nas torej izbrancem »izplača«, a za državljane ostane delo, ustvarjenje in varčevanje ter seveda saniranje države!
    Slovenija pa zaostaja, državljani ostajajo »postranska zadeva«, ki vse to poplača, saj pri nas ne sme nihče odgovarjati za zmote in zablode izvršene pod parolo »Vse za narod in izkoriščani razred«!?
    Javnost pa se nad divjo privatizacijo, plenjenjem in tajkuni le zgraža, a ne spregleda, kje je sprega, saj to venomer počno »naši«!
    Mogoče državljani špekulirajo, da bodo tudi »nam, ti naši« kaj dali ali dopustili, da bomo tudi mi mali državljani lahko državo plenili, ne da bi jim »naša oblast« kaj storila.
    Ali je takšna špekulacija moralna in pravilna?
    Zgodovina uspešnih in bogatih držav to ne potrjuje, nasprotno!
    Kako bi takšno »našo družbo« lahko poimenovali?
    Kdaj bo bolje, tudi za navadne male državljane?
    Vprašanje za »naše strokovnjake, politike in tudi medije«?
    Kdaj bo koga sram za vso strokovno in politično nemoralo in demagogijo?

  5. Brez usmiljenja, brez obžalovanja, brez spreobrnjenja!

    Levica in desnica sta podpirali menedžerske prevzeme in gledali proč pri kreditih

    Tako trdi ekonomist dr. Jože P. Damjan . »Saj ni potrebe, da bi kredite vračali«, je Bine Kordež, nesojeni glavni lastnik Merkurja, samozavestno dejal še oktobra 2007. Nihče od poklicanih in pristojnih, njemu in podobnim, tedaj ni javno oporekal in ukrepal. Podobno je bilo za vse dotedanje številne primere divje privatizacije skupnega družbenega premoženja. Bilo pa je več kot očitno, da gre za oškodovanja družbenega premoženja, na račun razvoja gospodarskih družb in za protiustavne privilegije vodilnim nameščencem, seveda na račun drugih upravičencev do skupnega premoženja. Tega v EU ne poznajo. Prevladalo pa je mnenje rektorja dr. Jožeta Mencingerja, ki ga je Gospodarski vestnik dvakrat objavil, oktobra 1996 in aprila 1998, in sicer: «Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.” Pravna država tedaj torej ni ukrepala, enako ne politika, vse do 2008, ko je vlada spremenila zakon o prevzemih, da onemogoči izčrpavanje ciljne družbe. Večina držav EU ima pravila, ki so usmerjena v prepoved finančne pomoči ciljne družbe prevzemniku. Kdo je tu zatajil? Kdo je povzročil slabe kredite in bančno luknjo? A se to res še ne vidi in ne more sankcionirati, vsaj na volitvah? Dr. Jože p. Damjan v tem intervjuju sicer tudi pravi: »Če zanemarimo moralni vidik te privatizacije in pogledamo samo ekonomskega, je bila zadeva vzdržna: obresti, ki jih menedžerji plačujejo za kredite, so bile nižje od donosa podjetja. Menedžerski odkup se je zaradi višjega donosa sam financiral.«Pa se financiranje kreditov prevzemnikom menedžerjem, na račun ostalih deležnikov podjetij, v mnogih prevzetih podjetjih ni izšlo. To je bilo izčrpavanje in oškodovanje prevzetih podjetij. Na primer, v Hypo banki so dokazali, da je šlo za popolnoma zasebne koristi menedžmenta, kar preiskujejo avstrijski organi. V Sloveniji pa, »nič se ne da«! Če seveda zanemarimo moralo je pa vedno lahko vse v redu. Ali res lahko kar zanemarimo moralo? Zakaj potem imamo skupnost, državo, kaj je njeno vezivo? Bivši predsednik Milan Kučan je že v televizijskem pogovoru v torek 15. januarja 2002 izjavil: »Nameravani menedžerski odkup v podjetju BTC-Ljubljana je neetičen, saj pomeni »siromašenje« podjetja! V letih 2004-2007 so velika slovenska podjetja, ki so danes izginila, šla v veliko kreditno ekspanzijo za bodisi velike naložbe v kapacitete. Dr. Damjan pravi: »Če pri nas vprašate politike, kaj bomo počeli čez 30 ali 40 let, nobeden nima pojma, kaj naj bi počeli. Vizija naših politikov je računovodska, zanima jih samo eno, da se bilance na letni ravni zaprejo, ne pa dolgoročen gospodarski razvoj. Ta »računovodska politična vizija« nas bo dolgoročno pahnila v zaostajanje tudi za vzhodnoevropskimi državami. Češka nas je že prehitela.«
    Ali ni ravno pomanjkanje realnih vizij in strategij specializacij tudi v podjetij največji in pogosti vzrok za njihovo prezadolženost in propad ? Ekonomist dr. Jože Damjan je že l. 2013 poudaril, da se na dolgi rok neetično poslovanje ne obrestuje, pravi: “Tudi največje korporacije so na ta način doživele velike izgube, predvsem na račun izgubljenega ugleda, ki ga je zelo težko povrniti. Nastaja seveda tudi zunanja škoda. Slabe kredite bo moral nekdo plačati. In očitno bomo to davkoplačevalci. V Sloveniji škoda neetičnih odločitev znaša 15 % BDP v bančnem sektorju, če temu pripišemo še izgubljeno gospodarsko rast, je račun še višji. Slovenijo bo tako pomanjkanje etike stalo okoli 30 % BDP.“
    Koliko se je zmotil, je kdo opazil? Ali bo kdo odgovarjal, vsaj na volitvah?

  6. Res je, toda mi se ne borimo za pravico temveč za usmiljenje. Pohlepneži “živijo” v peklu. Imajo vse, vendar mislijo, da nimajo nič. In dejansko nimajo nič, saj ne ljubijo.

  7. Tokrat zelo dober članek, ki se ukvarja s fevdi v Sloveniji, ki se vlečejo iz leta 45.

    Nič čudnega, da so komentarji zasmeteni.

    Novi razred si je prigrabil vile, umetniške slike in oblast od pobite meščanske elite. Ne zna pa gospodariti. Še vedno pa gospoduje.

    Nikoli ne bom pozabil osnovne šole v 70ih letih. Vsi smo imeli enako revna oblačila in enake Adidas Planikine copate. Le par otrok je cvetelo v tujih, lepih znamkah oblačil, obutve in šolskih potrebščin in igrač. Ko so imeli zabave za rojstni dan, smo videli bogato bahaško opremljene hiše, soliden avto pred hišo (ki ni bil Zastava ali Katrca od ostalih “severnokorejcev”, vseh nas, ki smo bili uniformirano enaki.

    Kasneje v srednji šoli sem še bolj občutil to bahanje “novega”, “srednjega razreda”. Nekje v odrasli dobi nisem bil več zavisten. Spoznal sem, da so to birokratski, izobraženi, na visokih pozicijah, družbeno vplivni (sodniki, birokrati, zdravniki, učitelji, inženirji) Malomeščani, ki se obupno trudijo pokazati in biti meščani:
    -poleti so bili na dopustih v hotelih ali na križarjenjih (večina nas v majhnih, vročih prikolicah v Istri)
    -pozimi so smučali v Franciji in Švici (hoteli)
    – znamke oblek, prestižne znamke…
    – glasbena šola: klavir
    – obisk gledališč : kako visoko kulturni smo
    -citiranje literatov
    – vedno imajo prve modne produkte v mestu: Rubikova kocka, Sinclair računalnik,…

    Danes so Mramorji, Cerarji, Viranti, Brenčič Makovci, Setnikarji, UKC pomembni dohtarji, ravnatelji šol, nekdanji partijci v šolah, socialistični psihopatski povzpetneži. Glumijo aristokracijo kot Rode ali Košir. Glumijo kulturnost kot Mance Košir. Glumijo intelektialnost kot Žižek in Privat, glumijo taktnost in diplomatskost kot Tuerk in Ude in glumijo strokovnost kot Repe in Mencinger.

    Psihopatske osebnosti: nič kriv nikoli.

    Kajti obsedeno se želijo kazati kako so nekaj več: predvsem na materialni osnovi. Danes vidim, da so glavni podporniki rdečega mainstreama, nasprotniki reform, privatizacije.

    Glavni malik kapitalistov je denar (moč). Ne znajo kapitala meščansko, podjetniško ustvarjati. Znajo pa ga psihopatsko GRABITI. Le zakaj so Mramor, Setnikarjeva, Virant, Jambrek, Mencinger, Štiblar, Cerar najbolj pomembni učitelji v Sloveniji?

    Po znanju in svetovnih učiteljskih dosežkih tipa Maze-Prevc?

    • Tale moj spell checker je socialističen:

      Komunistom in socialistom je glavni malik denar. Kapitalistom ni nujno.

      Pribac.

      • Socializem in kapitalizem sta gospodarska sistema, medtem ko je komunizem kot drużbeni primerljiv z demokracijo, a ni ?

        • V socialistični (fašistični) Sloveniji, kjer mafija upravlja z gospodarstvom (ki je navidezno “državno”) ne more biti demokracije.

          Demokracijo se lahko gredo samo v kapitalizmu. Pomeni enakopraven dostop do oblasti in redna menjava elit na oblasti.

          Pri nas imamo že 70 let novi razred, ki se je zgolj način glumiti demokracijo s strankarskimi boji.

Comments are closed.