Brez administrativnih ovir, a odgovorno s prostorom

0

Vlada si že nekaj let prizadeva za odpravo administrativnih ovir. Seveda državljani z veseljem sprejemamo take pobude, saj se nam naježijo lasje, ko pomislimo na postopke na upravnih enotah, občinah in drugih uradih.

Anketa med članstvom v Zbornici za arhitekturo in prostor je pokazala, da je slaba zakonodaja eden glavnih razlogov za velike težave investitorjev kot projektantov. Investitorji nerazumno dolgo čakajo na upravno odločbo, projektanti pa se zamujamo z zapletenimi in preobsežnimi postopki izdelave projektne dokumentacije.

Februarja letos je vlada sprejela novo Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Namen uredbe je poenostaviti zapleten postopek pridobivanja dokumentacije za gradnjo, s tem pa naj bi se olajšal in pospešil zagon investicij.

Namen uredbe in kaj nam prinaša?

Uredba določa vrste zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, za enostavne objekte pa tudi njihova največja velikost, način gradnje in rabe ter drugi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za enostavni objekt, in dela, ki se štejejo za redna vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela.

Uredba razširi obseg nezahtevnih in enostavnih objektov, za katere ni potrebno gradbenega dovoljenja ali pa je postopek hiter in za investitorja bistveno cenejši, ker projektne dokumentacije ni potrebno priložiti.

Za primerjavo bi navedla le dva, za širšo javnost zanimiva primera: 

1. Majhna stavba (stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, ki ni namenjena bivanju, lahko tudi prislonjena k stavbi, objekti v javni rabi).

RAZVRSTITEV PO STARI UREDBI:

Nezahteven objekt:

– drvarnica do 12 m2 (višina največ 3 m),
– garaža do 30 m2 (višina največ 3,5 m),
– steklenjak do 30 m2 (višina največ 3,5 m),
– uta do 15 m2 (višina največ 3 m).

Enostaven objekt:

– nadstrešek do 30 m2

RAZVRSTITEV PO NOVI UREDBI:

Nezahteven objekt:

– površina objekta nad 30 m2, do vključno 50 m2

Enostaven objekt:

– površina do vključno 30 m2 

2. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (objekti, namenjeni kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju)

RAZVRSTITEV PO STARI UREDBI:

Nezahteven objekt:

– toplar do 150 m2, višine do 6 m,
– kmečka lopa do 30 m2 in višino do 5 m,
– rastlinjak višine do 3m,
– koritasti silos, do 150 m2, višine do 8 m,
– stolpasti silos do 30 m2, višine do 8 m,
– skedenj do 150 m2 in višine do 6 m,
– senik do 150 m2 in višine do 6 m,
– gnojišče do 200 m2 in višine do 2 m,
– zbiralnik gnojnice (gnojevke) do 150 m3;
– vodni zbiralnik do 1000 m3 globine do 2 m,
– betonsko korito do 20 m3;
– poljska pot širina do 2,5 m,
– gozdna cesta, dolžina do 2 km, širina vozišča v premi do 3,5 m,
– grajena gozdna vlaka dolžina do 1 km,
– obora za rejo divjadi,
– steklenjak do 30 m2 in višino do 3,5 m

Enostaven objekt:

– krmišče do 30 m2,
– poljska pot,
– gozdna pot,
– molzišče do 30 m2,
– hlevski izpust do 180 m2,
– senik do 30 m2,
– enojni kozolec z dolžino do 30 m,
– kašča do 20 m2,
– ograje za pašo do višine 1,5 m.

RAZVRSTITEV PO NOVI UREDBI:

Nezahteven objekt:

– stavbe površina nad 40 m2 do vključno 150 m2 in višina nad 5 m do vključno 6 m,
– stolpni silosi višina nad 5 m do vključno 10 m,
– gradbeno-inženirski objekti višina nad 5 m do vključno 10 m,
– dvojni kozolci (toplarji) površina nad 40 mdo vključno 150 m2.

Enostaven objekt:

– stavbe površine do vključno 40 m2 in višine do vključno 5 m,
– stolpni silosi višine do vključno 5 m,
– gradbeno-inženirski objekti višine do vključno 5 m,
– gozdne prometnice: vse,
– dvojni kozolci (toplarji) površine do vključno 40 m2

Za potrebe razvrščanja objektov glede na zahtevnost se pri stavbah računa površina kot bruto tlorisna površina, prostornina kot bruto prostornina (oboje v skladu s standardom SIST ISO 9836) in višina kot največja razdalja od spodnje kote najnižjega prostora stavbe do vrha stavbe.

Vsaka medalja pa ima dve plati!

Že hiter pregled pokaže, da je zakonodaja res naredila korak naprej. Vsaka medalja pa ima dve plati, pravi že star pregovor. Torej poglejmo še drugo plat. V 8. členu te uredbe, glede pogojev umeščanja nezahtevnih in enostavnih objektov v prostor, najdemo zanimiv odstavek pod točko (4): »Ne glede na določbe tega člena se za pogoje umeščanja v prostor ob gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov uporabljajo določbe prostorskega akta ali drugega predpisa občine, če so za investitorja ugodnejše.«

Preprosto povedano, kar je zapisano v prostorskem načrtu občine, je nad uredbo. Ta točka prelaga odgovornost prostorskega urejanja na občine. Ker je sprememba prostorskega načrta lahko hitro sprejeta, je to zelo pozitivno glede na elastičnost odzivanja na gospodarska gibanja, a zelo nevarno v občinah, kjer so lahko osebni interesi prevladujoči.

Odgovorno s prostorom!

V Sloveniji za odgovorno ravnanje s prostorom potrebujemo zavest, da osebni interes ne sme prevladati skupnega dobrega in tudi, da je nelegalna gradnja nesprejemljiva. Upam, da bomo sposobni pokazati zrel in odgovoren odnos do prostora. Če sami nismo kos problemu, za rešitev prosimo strokovnjaka, arhitekta, krajinskega arhitekta, oblikovalca, pa čeprav le za nadstrešek, vrtno uto ali kolesarnico, saj z oblikovanjem svoje hiše, vrta ali poslovnega objekta ne kažemo le svojega odnosa do okolice, sosedov, poslovnih partnerjev, sodelavcev, mogoče turistov, pač pa tudi svoj estetski kvocient.

Nekoč mi je nekdo rekel, da imamo zakone zato, ker imamo premalo ljubezni. Torej,  imejmo se radi in si podarjajmo odgovoren odnos do prostora.

Monika Cvirn je arhitektka v podjetju Atelje-Ambienta.

Foto: Aleš Čerin