Avtor: Tino Mamić.
Zadnji dnevi so pokazali, da je nova slovenska vlada povsem nedorasla položaju. Smo se pa na račun premierkinega nastopa na CNN-u zadnji teden res nasmejali, kot že dolgo ne.
Posnetek, ki ga najdemo na YouTubu, bo še leta izvabljal nasmehe, saj ga bodo učitelji političnega govorništva gotovo množično uporabljali kot šolski primer, kako politik ne sme nastopiti. Iz naše premierke zdaj norce brijejo povsod. Zagrebški levo-rumeni Jutarnji list je na naslovnici z velikimi črkami zapisal predsedničin citat: “VI VIL SOLV AUR PROBLEM AURSELVS.” Premierka je namreč v marsičem delovala še slabše od hrvaške evropske poslanke, ki je v Bruslju brala govor z listka, na katerem je z velikimi tiskanimi črkami pisalo: “PIPL MAST TRAS US.” Listek so seveda opazili novinarji, ga fotografirali in objavili. V vsesplošnem norčevanju pa nihče ne pomisli, da je bila fotografija posneta iz “prevelike bližine” in da gre za kršenje zasebnosti politika. Pri nas je drugače.
Čeprav se vsak glasno zareži, ko mu omeniš CNN in premierko, pa je v Ljubljani smeh bolj skrit za vogali in tišji. Verjetno tudi zaradi navade, ki smo se je naučili v totalitarizmu, da so veliki voditelji nezmotljivi, nedotakljivi in kot grški mitološki polbogovi – ljudje z božanskimi lastnostmi oziroma bogovi s človeškimi lastnostmi.
A mnogi v Ljubljani se nastopu sploh ne smejejo. In sicer ne zato, ker na življenje severno od Ravbarkomande gledajo bolj resno kot pri nas na jugu, ampak zato, ker jih je ob arogantnem nastopu predsednice vlade dvomilijonske nacije pred kamero, ki pošilja sliko v 212 držav sveta, močno zaskrbelo.
V resnici se namreč sploh ne smejemo na račun Alenke Bratušek, ampak na svoj. Televizijske resničnostne skeče bomo namreč plačali davkoplačevalci. Cena je znana. Ekonomist Matej Lahovnik, nekdanji minister levih strank LDS in Zares, jo ocenjuje na kar pol milijarde evrov. Za lažje računanje: vsako leto bo vsak Slovenec zaradi te vlade imel 250 evrov manj. Seveda nisem prepričan, ali lahko Lahovniku povsem verjamem. A vendar se mi zdijo njegove izjave prepričljivejše od tiste: “Vi nou uat vi heu tu du, vi ken end vi vil, mister Kvest.”
Da premierki ni preveč verjeti, potrjuje tudi njena govorica telesa. Ob tem je na moč zanimivo, da so le redki psihologi glasno analizirali, kaj predsednica sporoča z gestikulacijo in mimiko. Ali ne bi bilo to veliko bolj zanimivo kot poslušanje dialoških komentarjev treh levičarjev na nacionalni televiziji?
Bratuškova govori slovensko z opaznim štajerskim naglasom, kar je na moč simpatično. Posebej ko pomislim na mnoge rojake, ki se v Ljubljani najprej navadijo kvakati. A kolikor je narečna melodija v materinščini lepa, je pri angleščini povsem drugače. Številni naši politiki in gospodarstveniki zelo radi govorijo tako angleščino, da iz nje takoj spoznaš, da so doma v prestolnici. Seveda nihče ne pričakuje, da bi Bratuškova govorila oxfordsko angleščino. A to ne pomeni, da smo lahko zadovoljni s štajersko angleščino Bratuškove ali kranjsko angleščino vodje diplomacije Karla Erjavca. Ali bi jim(a) lahko kdo povedal vsaj, da se v angleščini zelo pogosto uporabljana beseda HAVE izgovarja HEV in ne HEU?
Včasih so se učitelji hvalili, če so poučevali znane osebnosti. Danes pa ni več tako. Učiteljica angleščine, ki je učila Bratuškovo, je ob gledanju CNN-a gotovo zardela in ne bodo nikoli več glasno povedala, koga je učila.
Bodo pa morali o svoji varovanki to povedati mentorji, ki so se podpisali pod njen magisterij: Veljko Rus, Rado Bohinc in Marjan Brezovšek. V javnosti namreč prevladuje napačna slika, ko se levi in desni doktorji znanosti prepirajo, kaj je plagiat in kaj ni. Bistvo magistrskega dela je namreč znanstveni pristop, ki mora v svetovnem merilu prinesti nekaj novega, pomembnega in lastnega. Izvirno znanstvenega. Predsedničin magisterij pa to nikakor ni, saj bolj spominja na diplomsko ali celo seminarsko nalogo. Običajni slovenski študent s takim izdelkom ne bi nikoli magistriral. Celo na FDV-ju ne. Da to ugotoviš, ne potrebuješ doktorata, anonimne komisije in pol leta razpravljanja.
Zdaj bo kdo rekel, da na Bratuškovi iščem samo slabo. A to ni res. Že na začetku sem omenjal, kako se zaradi premierke veliko več smejemo kot zaradi Janeza Janše. Nekatere na desni sredini motijo celo premierkina kolena. Nimajo prav. Meni se zdi, da ima Bratuškova lepše noge kot Janša. V tem je boljša od svojega predhodnika.
