B. Cestnik, blog: Kaj je spol?

68

Članek je izšel v reviji Božje okolje – revija za krščansko duhovnost – avgusta 2013 (št. 4/38).

Ni več „očeta“ in „matere“, sta le „starš A“ in „starš B“. Izraza „oče“ in „mati“ sta zastarela, neprimerna za potrebe modernega človeka ter krivična do homoseksualcev. Ko se otrok rodi, v matične knjige ni več vpisan kot „moški“ ali „ženska“, vpisan je kot nevtralnega spola oz. se na rojstnem listu obrazec „spol“ pusti prazen, da se otroku pusti možnost, da se za svoj spol odloči kasneje sam. Menjati spol je pravica vsakega, stroške kirurškega posega mora kriti javna zdravstvena blagajna. Ženska ni pogojena z materinskostjo. Odstranjena je njena zavezanost rojevanju, njena vloga v tradicionalni družini. To je bil edini način, da smo dosegli popolno svobodo za žensko in popolno enakost med spoloma. T.i. tradicionalna družina je preživela in je odveč.

Kar smo pravkar navrgli, so nekatere najbolj znane in osnove postavke t.i.„gender theory“ oz. „teorije spolov“. Poznavalci* teorijo spolov uvrščajo kot tipično za tretjo fazo feminizma.

1. faza: začetek XX. stoletja; klasičen feminizem, boj za volilno pravico žensk, sufražetke so še kristjanke;

2. faza: po drugi svetovni vojni; feminizem se bori za pravico do ločitve in splava; klasično družino že razglaša kot „ječo za ženske“; razkol feminizma s krščanstvom;

3. faza: po padcu Berlinskega zidu: feminizem se dokončno poveže s homoseksualnim aktivizmom; nastopi t.i. „gender theory“; naravna spolna danost je označena kot nepomembna; spolnost razumljena kot kulturni konstrukt.Teorijo spolov je možno nepoznavalcu na kratko razložiti skozi igro med angleškima besedama „sex“ in „gender“. Z besedo „sex“ se klasično razume, kakšnega spola si. Si biološko gledano moški ali ženska. To besedo spodrine beseda „gender“, ki jo vse bolj razlagajo mimo biološke danosti. Ko si vprašan, kakšen je tvoj „gender“, ne poveš o tem (in naj mi bo dovoljeno povedati po domače), kaj imaš med nogami, pač pa o tem, kaj imaš v glavi: če v glavi misliš, da si moški, rečeš moški, četudi imaš žensko spolovilo. Skratka, beseda „gender“ naj bi vnesla miselnost, da so spol, spolne vloge in spolnost kulturni konstrukti ne pa biološke (ali celo teološke) danosti. Ker gre za kulturne in jezikovne konstrukte, jih je možno po volji in želji posameznika spreminjati, odpravljati, prilagajati…Očitno gre za močno ideologijo, ki ni zrasla iz obskurnih spisov, temveč ima svoj korenine v filozofiji.

Naštejmo vplive:
– dolga tradicija spoznavnega relativizma in vrednostnega nihilizma;
eksitencializem, po katerem je človek nima od Boga ali narave določenega bistva, temveč si ga določa sam;
neo-marksizem: že Engels je v klasični družini videl oviro za razvoj socializma; ko so vzhodni socialisti tlačili narode s svojim družbenim eksperimentiranjem, so zahodni socialisti spoznali, da ne bo socializma, če ne bo poleg socialne tudi kulturne revolucije oz. so kulturni revoluciji dali prednost; „gender theory“ je kot tipični projekt kulturne revolucije (t.j. spremembe mišljenja) v zadnjih desetletjih z lahkoto vstopila v programe levih političnih strank;
teoretik spolne revolucije W. Reich že pred drugo svetovno vojno kot glavnega zatiralca spolne svobode razglasi klasično družino in klasično podobo očeta; začrtana je odprava tradicionalne družine in lika očeta;
post-strukturalizem človekovo spoznavanje odločno odmakne od narave, od tistega realizma, ki je značilen za Tomaža Akvinskega, ter ga predstavil v polje jezika, struktur in konstruktov; in po teoriji spolov je to naša priložnost; novi miselni in jezikovni konstrukti namreč imajo tako moč, da lahko človeka popolnoma osvobodijo vsakršnih „spon“, tudi tistih, ki mu jih poskušata naložiti narava (če imaš maternico, boš mati) in družba (če si ženska, boš nosila lepe uhane in boš dobra gospodinja).

To ni vse. Teorija spolov ni samo ideologija spolov z določenim filozofskim ozadjem. Je tudi aktivizem. In to velikopotezni, misijonarsko goreči, finančno močan,politično premišljeni aktivizem. Veliki dan za teorijo spolov je bila IV. svetovna konferenca o ženski, ki so jo Združeni narodi l. 1995 organizirali v Pekingu. Feministične aktivistke so se na to konferenco dobro pripravile. Bile so v ospredju s svojo nenehno aktivnostjo, vnetimi nastopi, lobiranjem, vnaprej pripravljenimi materiali. Vztrajale so, da se v dokumente o ženskem vprašanju vključi nova definicija in nova perspektiva spola (gender). O postulatih teorije spolov so govorile odločno in odprto. Niso dosegle popolnega uspeha, vendar seme je bilo vrženo.

Zakaj je klasična evropska levica posegla po teoriji spolov? Po eni strani je s tem odkrila premalo izkoriščene vire svoje lastne marksistične dediščine. Če lahko od Engelsa naprej sledimo kritiki klasične družine in če je od Gramscija naprej jasno, da je kulturnemu obratu treba dati prednost pred grobo socialno akcijo (beri: pred revolucionarnim nasiljem), in če je Frankfurtska šola pojem osvoboditve iz razrednega boja razširila na področje intime, zakaj ne bi levica te svoje dediščine pograbila in razvila v nadaljnjo fazo? Naslednji razlog sta seveda velika praznina in velika frustracija, ki ju je okusila evropska levica ob padcu Berlinskega zidu. Postalo je jasno, da komunistični ideal socialne osvoboditve ne deluje, da je iluzija, laž, kriminal nad človeštvom, ki je primerljiv edinole z nacizmom. Nauk seksualne revolucije je bil zato še kako dobrodošel, da levičarji pozabijo na lastne zablode, se ideološko reciklirajo in poženejo proti novim ciljem.

Že kronike kongresa v Pekingu pravijo, da so ob takratni feministični ofenzivi prvi zastrigli z ušesi predstavniki katoliških držav ter da je Sveti sedež že pred konferenco opozarjal na določene „nevarnosti“, ki so bile razvidne iz pripravljanih besedil. Hočemo reči, teorija spolov je prej ali slej morala čelno trčiti s krščanstvom, zlasti s katolištvom. Spopad je močan, čustven in neusmiljen. Feministični in gejevski krogi v krščanstvu vidijo glavnega ideološkega nasprotnika, zato bodo storili vse, da ga diskreditirajo, karikirajo, kulturno in politično porazijo. Napad na krščanstvo poteka na ravni subkulturnih in kvazi umetniških predstav. Žaljenje verskih čustev je na široko dovoljeno. Na kakšni gejevski „paradi ponosa“ boste naleteli na več krščanskih simbolov, kot na slovesni telovski procesiji. Vendar bistvena strategija ni ulični pritisk, smešenje na paradah in koncertih, temveč vplivanje na bodoče intelektualce po univerzitetnih kampusih (celo po srednjih in osnovnih šolah), takorekoč zasedba dominantnih medijev (vsi komentatorji pomembnih medijev morajo znati manihejsko ločevati med „lučjo“ gejevstva in feminizma ter „temačnostjo“ krščanstva), vstop v programe pomembnih političnih strank.

Odgovor Cerkve je bil hiter in odločen. Janez Pavel II. ni „brzdal jezika“, pač pa je spolni revoluciji naravnost strgal masko, ko jo je označil za veliko sokrivko „kulture smrt“. Poljski papež je povedal, kar opozarjajo mnogi kritični glasovi: popolnoma razvezani Eros ima eno samo možno nadaljevanje – Tanatos. Do konca potencirana erotika kliče po smrti. Spolnost brez etike že ustvarja pomor nerojenih. Kaj bo naslednje, nas je srh pomisliti. Benedikt XVI. se je soočil zlasti z vprašanjem relativizma, ki je trenutno zmagovita duhovna drža Evrope. Relativizem, ki briše z obzorja ne samo Boga, temveč tudi naravne določenosti in zakonitosti, je silno uničujoč. Sposoben je razgraditi celotno civilizacijo.

Praktični krščanski odgovor na teorijo spolov je v naslednjih korakih: 1. zavedanje situacije, 2. ohranitev vere in načel ter poglabljanje znanja o lastnem, 3. več delovanja v dobro ženske in družine.

Prvič. Vedeti moramo, pri čem smo. Kakšne so ideološke silnice v medijih, politiki in družbi. Mi moramo nadzirati njih, preden se one poigrajo z nami. Bodimo pozorni, kaj našim otrokom poskuša dopovedati kakšen krožek na šoli, kakšen „misijonarsko“ zagret gejevski učitelj. Ustaviti indoktrinacijo naših otrok je naša pravica. Sodelujmo v javnih akcijah, tudi na ulici, ko je čas. Zavedajmo se, da pri ideologiji spolov ne gre za „nekaj čudakov z nekimi čudnimi idejami“, temveč za dobro premišljen načrt, za dobro podmazan medijski in politični stroj, ki hoče doseči svoje.

Drugič. Spoznavajmo svetopisemsko in krščansko pojmovanje zakona in družine. Še zdaleč ne gre za dva ali tri moralistične predpise, ki se jih pač moramo držati. Spolnost, zakonska ljubezen, rojevanje otrok, vzgoja, graditev družine so del naše bogopodobnosti. To je srce naše etike in duhovnosti. To je zlati rudnik, ki ima neskončno žil, ki jih moramo še raziskati.

Tretjič. Teorija spolov je ekstremna in iracionalna, če hočete, vendar se napaja v dejanskih težavah ženske in družine. Krščanski feminizem se mora posodobiti, poživiti in prehiteti destruktivni feminizem skrajne levice. Najboljšo uslugo teoriji spolov delamo, če v katoliških okoljih vprašanja spolnosti in vloge ženske tabuiziramo. Še boljšo, če zganjamo naduti patriarhizem in ženski že vnaprej odrejamo sekundarno vlogo.

* Naslanjam se na odlični španski knjigi: F.J. Contreras / D. Poole: Nueva izquierda y cristianismo(Nova levica in krščanstvo), Madrid 2011; J. Vico Peinado, Liberación sexual y ética cristiana (Spolna osvoboditev in krščanska etika), Madrid 1999.

Vir: Blog Branka Cestnika

68 KOMENTARJI

  1. Ponovno sijajen, jasnoviden, aktualen članek.

    Predstavlja konkreten celovit prispevek k našemu ozaveščanju, da življenje in prihodnost ne prepustimo nihilistični moralni stihiji, ki ima pogubne posledice za človeštvo.

  2. Odličen članek. Prvič od vseh avtorjev, da je ena tematika podrobno obdelana, analizirana, ter podan krščansko-konzervativni načrt za delovanje. Skratka, da je prispevek zelo konkreten. Takšnih člankov na Časnik.si manjka.

    • V teoriji novinarskih žanrov je “komentar” eno, “članek” pa drugo. Na casnik.si je veliko komentatorske zvrsti. To je dobro. Rabimo razpravo in soočenje mnenj. Vendar tudi komentiranje imajo svojo žanrsko mejo. Tudi komentarjev se “naješ”, če jih je preveč na kupu oz. če jih preveč bereš. Tudi meni bi bilo všeč več klasičnega člankarstva, t.j. več podajanja različnih podatkov in vidikov na določeno temo. Z dobrimi članki si ustvarimo podlago za še boljše komentarje.

  3. Pa se razume vzroke zaradi katerih je do feminizma sploh prišlo?

    “Odstranjena je njena zavezanost rojevanju”
    To je to, to je glavno kar vas moti ne? Človek je svoboden v svojem delovanju, razen če je slučajno ženskega spola.

    Razumem krščansko nasprotovanje splava, tudi sam se z nim deloma ne strinjam. Ampak kaj je slabše? Roditi otroka kateremu ne moreš omogočiti dostojnega življenja, po možnosti ga še pshihično pohabiti (otrok čuti da ni zaželen) ali se odločiš drugače in narediš splav. Prepričan sem da to ni lahka odločitev za žensko, ampak brezpogojno je to NJENA odločitev. Tu se nima nobeden pravice vmešavati.

    “Ustaviti indoktrinacijo naših otrok je naša pravica”
    Začuda je drugačno mišlenje ko pride do oznanjevanja krščanske indoktrinacije.

    Kar se tiče spola je moje mnenje da se na to daje absolutna prevelika pozornost. Sam človeka sodim na podlagi njegove osebnosti, spol tu nima nobene igre. Želja vsakega je da živi v ljubeči družini, naloga družbe pa je da mu to omogoči.

    • “Roditi otroka kateremu ne moreš omogočiti dostojnega življenja”
      V pristnem krščanskem okolju ta problem sploh ne obstaja.

      Problem je sicer, da res pristno krščansko okolje ni prav pogost pojav. Ampak marsikje obstaja, samo bolj potiho. V nasprotju s teorijo spolov, ki je zelo glasna, v resnici pa je iluzija.

      • p.s. namesto “pristno krščansko okolje” bi v gornjem komentarju lahko rekel tudi “zdravo družinsko okolje”, da ne bo kdo misli, da nekatoličani ne morejo imeti normalne družine.

        • Imajo “zdravo družinsko okolje” lahko tudi istospolni?
          Kaj sploh pomeni zdravo, se v tem mogoče skriva samo druga beseda za reprodukcijo? Ali je to okolje kjer lahko ljudje osebno rastejo?

          • Premalo poznam istospolne, da bi lahko komentiral. Bom raje citiral od zgoraj:

            “Spolnost, zakonska ljubezen, rojevanje otrok, vzgoja, graditev družine so del naše bogopodobnosti. To je srce naše etike in duhovnosti. To je zlati rudnik, ki ima neskončno žil, ki jih moramo še raziskati.”

    • Ni njena odločitev, ko gre za umor nerojenega otroka. Če mu “ne more omogočiti dostojnega življenja”, to še ni razlog, da otroka ubije. Zakaj ga ne rodi in nato da v posvojitev? Zagovorniki pravice do splava nimate odgovora na vprašanje, zakaj je treba ubiti/splaviti otroka na poti, če ga starši ne morejo/želijo preživljati, namesto da bi ga mati pustila pri življenju oziroma ga rodila in nato oddala v posvojitev. Če mu starši ne morejo “omogočiti dostojnega življenja” (zelo relativen pojem), obstajajo dobri ljudje, ki mu ga bodo lahko.

    • M.O.:”Ampak kaj je slabše? Roditi otroka kateremu ne moreš omogočiti dostojnega življenja, po možnosti ga še pshihično pohabiti (otrok čuti da ni zaželen) ali se odločiš drugače in narediš splav.”
      1.Kaj je dostojno življenje? Kaj je dostojno življenje v določenem okolju? Ali je v Evropi upravičen splav, če lahko otroku nudiš le toliko, kot bi zadostovalo za dostojno življenje npr. na Madagaskarju?
      2.Da ne moreš otroku omogočiti dostojnega življenja lahko ugotoviš med nosečnostjo ali po rojstvu. Je to opravičilo(pravica?) za splav ali umor kadarkoli?

      M.O.:”“Ustaviti indoktrinacijo naših otrok je naša pravica”
      Začuda je drugačno mišlenje ko pride do oznanjevanja krščanske indoktrinacije.”

      Z resolucijo št 1928 je Svet Evrope zaščitil pravico staršev do vzgoje otrok. Nikjer ni omenjeno, da ravno kristjani te pravice ne bi imeli. Vzgoja ni sopomenka za indoktrinacijo.

      • Splav je dovoljen do takrat ko plod še ni sposoben samostojnega življenja. Torej ko ženska naredi splav ubije del sebe in ne drugo osebo.
        Kaj hočete reči, da se mora ženska samo na podlagi svojih možnosti reprodukcije odreči pravice do svojega telesa?

        Naj ne bo dvoumnosti, ni mi všeč da se dela splav kar tako. Ampak svoboda posameznika je njegova stvar!

        “Z resolucijo št 1928 je Svet Evrope zaščitil pravico staršev do vzgoje otrok. Nikjer ni omenjeno, da ravno kristjani te pravice ne bi imeli.”

        Kdo vam jo pa brani? Jaz se samo sprašujem zakaj dvojna merila. Osemindvajseti svetovni dnevi mladih so namreč imeli geslo: “Pojdite in naredite vse narode za moje učence.”
        Drugi svojega mišljenja ne smemo izražat?

        • M.O.:”Drugi svojega mišljenja ne smemo izražat?”

          Resolucija št. 1928 ne govori o tem kdo ima pravico kaj izražati ampak je zaščitil pravico staršev do vzgoje otrok.

          Torej starši odločajo kdo in kaj ima pravico ‘izražati’ njihovim otrokom, država pa jim je dolžna to omogočiti.

        • M.O.,
          ni logike v tvojih besedah. Tudi dojencek ni zmozen samostojnega zivljenja. Argumentacija za splav je pogosto varijacija na temo: ce je dovolj majhen, da se ne vidi, potem je v redu.
          Problem ni otrok, ampak (1) nezrelost mame in oceta ali pa (2) nasilje moskega nad zensko, lahko tudi v blagi obliki. In ko je zenska enkrat noseca, imamo konflikt dveh vrednot: otrokovega zivljenja in mamine svobode. Kristjani smo vedno zagovarjali, da ima sibkejsi prednost. To je vse, kar pravimo.

        • Še za vsako žensko je bil je splav velika nesreča. Ne vem kdo lahko zagovarja nesrečo?! Razumem pa tudi stisko ženske, ki odda otroka. Včasih so v samostanih imeli kar tak sod, kamor je mati dala otroka, anonimno, na drugi strani so ga pa vzeli ven. To tudi ni lahko za mater, toda v stiski se da kaj razumeti. Zagovarjati splav je zlohotnost zame.

        • Jaz še nisem srečal ali slišal za človeka, ki bi zagovarjal splav. Vsi zagovarjajo pravico do splava. To je pa čisto nekaj drugega.
          Sočutno pravite, da za mater ni lahko oddati otroka. Kako je otroku pa vas ne zanima? Ne glede na to, kako srečo ima z rejniki ali posvojitelji, je zaznamovan za vse življenje. Zato je oddaja otroka v posvojitev izhod v sili, nikakor pa ne more biti načrtna.

          • Jaz še nisem slišal za človeka, ki bi zagovarjal umor – pravtako pa tudi ne za človeka, ki bi zagovarjal pravico do umora.

          • Albert, spoštujem vašo pravico, da nasprotujete splavu, toda govoriti o umoru je stvar perspektive.

            Vaše nasprotovanje, ki izvira iz verskega prepričanja, ne more in ne sme vplivati na odločitve nekoga drugega.

          • Nisem še zasledil, da bi kdo od teh, ki imajo splav za umor, predlagal, da je treba splavljene fetuse, pietetno pokopavati.
            Ko boste vsaj predlagali za ustanovitev pokopališč za fetuse, pa kakšen spomenik vsem do sedaj pomorjenim, se o tem lahko pogovarjamo naprej. Do takrat pa ste čisto navadni politikanti, ki na stiskah ljudi gradite prestiž svoje ideologije.

          • G. Tone, zanimiva in mogoče tudi dobra ideja. Čeprav spet trčimo ob svobodo posameznikov: ali lahko pokopljem nekoga proti volji njegovih staršev? Hmmm? Če bi našli mrtvega odraslega, bi se nam zdelo logično, da ga pokopljemo. Mogoče pa se prav v tem ne-pokopu kaže delni odgovor – zanikanje in prikrivanje dejstev: če ni vidnih dokazov (npr. grob), se dejanje (splav) ni zgodilo. Pa je to res??? (Le od kod mi sedaj asociacija na med- in povojno prikrivanje grobišč??) Skrivamo vendar nekaj, o čemer se zavedamo, da je slabo in ne želimo, da bi drugi to vedeli (o nas) …

          • Ne vem, marta K., ali mojega komentarja niste do konca prebrali ali ga niste razumeli ali pa se delate neumno. Povsem jasno je, da se samo čudim, kako to, da tisti, ki so prepričani, da je človek oseba že ob spočetju (in mislim, da ste tudi vi med njimi), ne zavzemajo za to, da bi se splavljene fetuse (tudi kadar gre za spontani splav) obravnavalo kot umrle ali ubite osebe. Tudi vam se to zdi samo zanimiva ideja. To ni moja ideja, ki ne mislim, da je človek oseba že od spočetja, to bi morala biti vaša ideja, če bi svoja stališča jemali resno. Tako pa gre pri vsem tem zavzemanju za prepoved splava za navadno pritlehno politikantstvo. Gre samo za to, kako obvladovati in kontrolirati človeška življenja, vse pa zavito v visoko doneče ideje, ki pa se ob malo bolj pozornem pogledu izkažejo za navadne propagandne trike. Ob ljudeh kot ste vi, nikoli ne vem, ali naj se mi gnusijo ali smilijo, saj je možno le dvoje: ali manipulirajo ali so zmanipulirani.

          • Ocitati nekomu, ki pove in utemelji svoje mnenje, za pritlehno politikantstvo, je dalec od vsake moznosti diskusije. Da ne govorim o toleranci. In da ne govorim o nezmoznosti sprejemanje mnenja drugega. Gospod Tone pa vse to kot ze tolikokrat zacini se s poucevanjem. Seveda samo on in podobno misleci vedo, kaj je prav. Tisti, ki o tej temi drugace mislijo, so po njegovem neumni ali zmanipulirani, zato se mu kot sam pravi “gabijo ali smilijo”.

          • Natančno sem povedal, zakaj se mi gabijo. Vi bi lahko odgovorili in uteljili, da to ni res. Nikogar pa nisem obtoževal, ker drugače misli, ampak ker drugače dela kot misli.

          • Ne. Ni čisto nekaj drugega. Večinoma gre za zagovarjanje splava.

            Pa ne le za pravico, nekateri zagovarjajo tudi obveznost, če pač ni garancije, da bo otrok živel v idealnem okolju.

            Oddaja otroka v posvojitev je vsekakor boljša od splava.

          • tonček balonček, a spet kvasiš neumnosti.

            Tako hitro se izdaš, ko vidiš, da si le nekaj pobral, kar ti je le orodje za napadanje drugače mislečih, ker se ne strinjamo s tvojo ideologijo.

            Tole pa velja za vas komunajzerje. Opis komunizma:

            “Gre samo za to, kako obvladovati in kontrolirati človeška življenja, vse pa zavito v visoko doneče ideje, ki pa se ob malo bolj pozornem pogledu izkažejo za navadne propagandne trike. Ob ljudeh kot ste vi, nikoli ne vem, ali naj se mi gnusijo ali smilijo, saj je možno le dvoje: ali manipulirajo ali so zmanipulirani.”

          • Tone, ti s tem politikantom opisuješ sebe, le, da si v udobni poziciji, ker zagovarjaš isto kot večina črede.

          • Alojz, spet se spravljaš name in na komunizem, namesto na moje izjave. Moja stališča nimajo veze s komunizmom, ampak z razumevanjem človekovih previc v evropski demokratični tradiciji.

            Tvoji prividi me ne zanimajo.

          • Tonček balonček, ne ti meni o človekovih pravicah, saj imaš izkrivljeno predstavo o tem.

            Si pač komunajzer, je pa lepo, da te je sram priznati.

            Si tudi politikant, saj namesto, da bi dal nasprotne argumente, napadeš sogovornika.

          • 1. Zelo verjetno je, da si ti kdaj bil komunist (verjetno zagrizen), jaz pa ne. In je to razvidno iz najinega pisanja.
            2. Komunisti so pač izbojevali več človekovih pravic, ki jih sedaj uživamo ko pa tercijalci.
            3. Alojz, da nisi ti kakšen pederček, ko me obkladaš s tako ljubkovalnimi imeni?

          • Tone, motiš se. Bil sem le navaden socialist, ampak me je pamet srečala. Tebe pa še ni.

            Komunisti niso izbojevali nobene človekove pravice, so jih pa večino kršili.

            Tonček balonček, pa ne, da si homofob?

        • Danes ni malo ljudi, ki tudi pri tridesetih in štiridesetih … letih niso sposobni samostojnega življenja. Torej??? (Veste, koliko bi državna blagajna prišparala, če jih ne bi bilo treba preživljati?! – Toda: kam pridemo, če začnemo takole razmišljati!!! Pa “odvečni” starci, “nekoristni” invalidi, …) .

          Trditev: “Ampak svoboda posameznika je njegova stvar” potrebuje dodatek: dokler ne trči ob svobodo drugega posameznika. Spoštovani M.O., pred časom so celo v EU (ki se ne more pohvaliti s pretirano “krščanskostjo”) potrdili, da se človeško življenje začenja s spočetjem. Povejte mi, prosim, na kateri stopnji razvoja (po vašem mnenju) sicer lahko rečemo: do te točke ta “zadeva” še ni človeško bitje, od tega trenutka dalje pa je? Kaj je tisto, kar naj bi po spočetju “zadevo” tako spremenilo (še dobilo – od zunaj), da bi povzročilo ta preskok?

          • veliko RAZVAJENIH in PREZAŠČITENIH maminih sinčkov in očijevih hčerkic ( danes starih med 18 in 45 let) z nekoristno in nekvalitetno izobrazbo tipa FDV in FOV je dejansko produkt Drnovšek -Kučan- Gabrovega režima, ki je vedel, da so mladi zadnjih 22 let nezaposljivi v Sloveniji, ki se jo mora zapreti pred tujim kapitalom, da bodo lažje ohranjali FEVDALNO-provincialni “nacionalni interes” komunajzerfašističnega ( beri gradualizem) tipa.

            V tem sistemu so samo privilegirano otroci dobivali službe.

    • M.O., vidim, da si obupan, ker je povedal resnico, kar ti pa ni všeč.

      Feminizem je do neke stopnje bil koristno gibanje. Ko pa so ženske pridobile vse pravice, so začeli pa zahajati v čudne zahteve.

        • Katero resnico je pa povedal? … Da je vloga ženske reprodukcija?”
          Mar bi moral zapisati, da je vloga moškega reprodukcija? Sama bi namesto besede “vloga” uporabila mogoče “poslanstvo” ali “čast” ali “privilegij” in hkratna »odgovornost« – pa še kakšna oznaka bi se našla. Kolikor pa je meni znano, pri reprodukciji sodelujeta predstavnika obeh spolov in vsekakor gre (če za marsikoga za povsem nepomembno) za vprašanje »biti ali ne biti«, vendar po tej »brezspolni« teoriji reprodukcije verjetno ne potrebujemo. (Za mano potop?)

        • M.O. Vidim, da napadaš, ker nimaš argumentov.

          Ni res, da ne maramo feministk in homoseksualcev, le strinjamo se ne z nekaterimi njihovimi radikalnimi idejami.

          Če ti ni jasno, raje vrašaj, kot pa, da pišeš neumnosti in nam podtikaš nekaj, kar ni res.

  4. Tudi meni je članek odličen.

    Zelo pomembno je imeti razčiščene pojme, ne pa da se površno vpije proti nekakšnim “levakom”. Ali pa celo, da se pri nas še vedno dogaja nekakšen boj med partizani in domobranci. Levica se v takem okolju zelo dobro znajde.

    Nasprotno pa so levičarji precej nebogljeni, ko se govori s konkretnimi življenjskimi izkušnjami. Sploh, če pri sogovorniku ne uspejo najti kakšnih napak; v iskanju napak katoličanov so namreč zelo spretni.

    • V iskanju napak katoličanov sploh ni treba biti spreten. Pa ne zato, ker bi bili bolj grešni, ampak zato ker se delajo brezgrešne dokler niso zaloteni z roko v vreči ali tujih hlačah. To jih dela ranljive, pa si ne morejo pomagat, saj morajo verjeti, da jih vera dela boljše.

      • Ah, farizejstvo je starejše od krščanstva.

        Vseeno se mi se mi zdi, da od kristjanov vsi pričakujejo več poštenja kot od ostalih. Mogoče je to komu malo krivično, ampak najbrž je ža prav tako. Tisti, ki bolj zagovarja moralne norme, naredi večjo moralno škodo, če se tem normam izneveri.

      • “od kristjanov vsi pričakujejo več poštenja kot od ostalih.”
        Kdo pričakuje? Ateisti, komunisti, muslimani, hindujci?
        Pa tudi če bi pričakovali, ali pričakajo?

  5. Odličen prispevek, p. Branko!
    Kot je izvrstna tudi kritika filma Gremo mi po svoje 2, katere povezavo je sinoči objavil komentator “j”!

    Jasne in zgoščene besede nagovorijo ljubitelje Jasnosti in Besede, filo-zofe in filo-loge. K trudu, da bi “Beseda meso postala” in da bi se malovredne besede čimprej dalo na svoje mesto, (s)kompostiralo . . .
    Vsemu videzu donkihotskosti navkljub. Življenje ene trdožive rastlinice razžene tudi mogočno skalo!

  6. Vsako dobro matematično predavanje je baje sestavljeno iz treh tretjin. Prvo morajo zastopiti vsi. Drugo vsaj nekateri. In tretjo vsaj avtor.

    Tako pisec zgornjega posta od začetka do konca ve, kaj želi povedati. Daleč od tega, da bi njegovo stališče bilo podobno mojemu, a sem vendarle užival v branju. 🙂

  7. Odličen povzetek p. Cestnika o spolih. Kaj se dogaja v družbi sem tudi sam opažal od trenutka, ko sem začel bolj gledati za ženskami in sem sočasno opažal velik % možač in na mpoški strani velik % cagavcev, poežnščenih moških.

    V Sloveniji sem mislil, da glavno zlo “družbenega inženiringa”, “spreminjajmo svet po t.i. PRAVIČNI podobi” prihaja iz FDV. Danes vidim, da so pretežno okuženi vsi družboslovci in velik del racionalnih bitij – a še vedno ne morem dojeti kaj jih rine v to iracionalnost, da izklopijo svojo racionalnost.

    Se pravi, da stvari niso spontane, se ne dogajajo evolucijsko – ampak so načrtovane, aktivirane, podprte z milijoni € podkupnin.

    Odkod in čemu pa toliko sovraštva?

    Tudi pri socializmu in komunizmu je bil glavni čustveni pogon zavist in sovraštvo, brezmejno, patološko, Hudičevo sovraštvo. Od kod je to prišlo na normalne ljudi? Čemu? Iz osebnega strahu pred smrtjo? Iz prikrajšanosti za užžitek? Iz želeje biti enak bogatašu? Mar moram zato drugačne ljudi s krvavim besom v očeh pobijati – da “bom uveljavil novo družbo”?

  8. Heh, najbolj hecno je, da sem urednika tegale spletnega mesta nekaj časa celo imel za… hm, intelektualca? Da, z nasprotnega ideološkega polja, a nič ne ne, toliko bolje. Nič ni bolj stimulativno kot kontra iz druge pozicije. Fant naj bi bil načitan…

    In potem na spletni strani, ki ji urednikuje, redno objavlja največji anti-intelektualistični pofl, katerega edina “odlika” je, da je pač desni pofl.

    Hej, Aleš Maver; s tem zapisom niste nič povedali o gender theory, ki je mnogo bolj kompleksna kot karikatura zgoraj, vse pa o sebi. Ste navaden ideološki plozator, kilometre stran od istosučnega The American Conservative, s katerim se marsikdaj sicer ne strinjam, a vsaj pretenzije po intelektualni (“načitani”) debati še niso povsem vrgli pod tire.

    V bistvu je vsa stvar zelo žalostna. Uživajte v neverjetno pronicljivih komentarjih aka “pavel” & co. Zaslužite si jih. So vaše ogledalo.

  9. Tudi sam se sprašujem, kaj levico rine v to iracionalnost. Stalno želijo reševati svet, v resnici pa delajo probleme tam, kjer jih v originalu sploh ni.

    Kdo je v ozadju, od kje taki denarji? Od kod interes izničiti družino kot osnovno celico družbe?

    Denar najbrž ni toliko podkupnina, kot je bolj financiranje in usmerjanje nekih interesnih skupin (recimo homoseksualcev ali feministk). Najbrž je v ozadju bolj interes, da se te skupine sprejo s katolištvom. Nekaj v stilu “divide et impera”.

    Zato se meni ne zdi prav, da katoličani v teh ljudeh vidimo glavnega nasprotnika. Nasprotnik je drugje, nasprotnik ima kapital.

    Zame so homoseksualci, feministke ali levičarji v večini čisto pošteni ljudje, samo nekako so okuženi (okuženi z ideologijo, ne npr. s homoseksualnostjo). Tukaj se mi zdi zelo pomemben zadnji odstavek članka p. Cestnika.

    Denar najbrž izvira od enega dela finančnih elit. Najbrž obstajajo ljudje z velikim vplivom, ki bi se radi postavili na mesto Boga. Ugibam. Ali pa je v ozadju neka biotehnologija, želja po “izpopolnjenem” človeku. Tehnološko je to najbrž že možno, moralno pa se pripravlja teren? Homoseksualci in feministke bi bili prvi kupci take “industrije”.

    Spodaj je povezava do odprtega pisma 32-letne nigerijske zdravnice, ki je na Melindo Gates – ob njenih prizadevanjih, da se 4.6 milijarde dolarjev investira v večjo dostopnost kontracepcije za afriške ženske – naslovila kritično pismo, v katerem tudi pove, kaj afriške ženske v resnici potrebujejo …

    http://www.iskreni.net/druzina/kultura-zivljenja/53-kontracepcija/1482-pismo-melindi-gates-1-del.html

    • Nigerija je država na 2. mestu glede razširjenosti HIV/AIDS-a (prevalenca). Na svetu! (Aja: večina prebivalcev je katolikov/muslimanov & dvomim, da je kdo slišal za gender theory). Kultura smrti.

      Če kdo misli, da – ob drugem – ne potrebujejo kondomov, je zaslepljen bedak.

      Drug problem: rast prebivalstva ne dohaja rasti gospodarstva (in s tem delovnih mest & GDP). Gospodarstvo raste izjemno hitro, a niti pod razno ne dohaja rasti prebivalstva. Nigerijci so zato – kljub gospodarski rasti – vedno bolj revni. Kolač si deli vedno več ljudi.

      Če kdo misli, da – ob drugem – ne potrebujejo kontracepcije, je zaslepljen bedak.

      • Zaslepljen bedak je tisti, ki ne zna videti širše slike.

        Vzemimo npr. Nube. Dokler so še živeli v svojem pristnem okolju. Ali je pri njih bil kakšen problem, zaradi katerega bi sploh potrebovali kontracepcijo? Ne!

        Dokler niso pod njihovo domovino odkrili bogatih nahajališč surovin, so živeli kot v raju, brez vsakega daru kakšne gospe Gatesove.

        Afriške ženske zares potrebujejo:
        – Dober zdravstveni sistem (posebej v nosečnosti, ob porodu in v otroštvu)
        – Prehranski programi za majhne otroke.
        – Dobre možnosti za višje izobraževanje.
        – Podpora mikro-podjetjem žensk.
        – Okrepiti že uveljavljenje nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z zaščito žensk pred trgovino z belim blagom, prostitucijo, prisilnimi porokami, otroškim delom, družinskim nasiljem, spolnimi prestopki ipd.
        – Itd.

        Gatesova bi lahko nekaj denarja namenila za te programe. Ampak o tem pri njej ni ne duha ne sluha. Ona bi 5 milijard namenila za kontracepcijo.

        • “kot v raju” pomeni, da je večina otrok umrla (bolezni etc.) Hej, naravna kontracepcija!

          “Gatesova bi lahko nekaj denarja namenila za te programe. Ampak o tem pri njej ni ne duha ne sluha. Ona bi 5 milijard namenila za kontracepcijo.”

          Za “širšo sliko” res predlagam obisk spletne strani Bill & Melinda Gates Foundation.

      • Ajaja tavčar, kako si se hitro izdal in kakšne bedarije pišeš.

        Si še eden, ki brezglavo napada kristjane in nič drugega.

  10. No, tale tavčar nad menoj se je res iz-kaz(šlj)al.
    Drugače pa moram dopolniti p. Cestnika – poleg
    študentov, srednje- in osnovno-šolcev so nagovarjani
    tudi mlajši: magistra filozofije in doktorica sociologije Alenka Spacal je dala od sebe slikanico Mavrična maškarada – ob finančni podpori JAK-a (Javne agencije za knjigo RS) najmlajše narahlo seznanja z vseenostjo glede spola – zaenkrat seveda pri živalih . . .

  11. Mimogrede – ob vsem govorjenju o »enakosti« obeh spolov (ne)obrobno vprašanje: je kdo že naletel na čistilca javnih WC-jev? Nekako logično je, da ženska stranišča čistijo ženske čistilke. Kdo pa moška? (O tem, kdo pri vas doma opravlja to delo, me pač nima kaj brigati.)

  12. Še večjo uslugo pa ji delamo, če se namesto z njenimi resničnimi postulati spopadamo z groteskno karikaturo, kakršno vidimo recimo v tem članku.

    Ker imate radi špansko kulturo, citata dveh velikih španskih mislecev:

    “Ne smemo ravnati kot podeželski župnik, ki rohni proti poganom, ne da bi se prej blagovolil pozanimati, kaj pogani zares zagovarjajo”. Unamuno

    Drugo pa puščam kar v španščini:

    “El amor combate también, no vegeta en la paz turbia de los compromisos; pero combate a los leones como leones y sólo llama perros a los que lo son.”

  13. Dober članek. Na kratko je opisano, kako je videti negiranje Boga na moderen način. Sam mislim, da je kal tega negiranja v nas (hudič). Ko se to razraste potrebuješ filozofske in psihološke utemeljitve za svoj brezumni upor. Z vsem se strinjam, le eksistencializma ne bi jemal negativno. Kirkegaarda, Kafko, Sartra, Camusa sem vedno videl in sprejemal kot božje preroke, ki na intuitiven način osvetljuje temne kotične življenja. Danes je namrež že znano, da si Svetega Pisma ne moreš razlagati samo na razumski način oziroma skozi teološke razlage. Človeške življenje ima meje, ki niso bodeče ali električne žice, ampak gre za območje, ki se počasi briše in preliva v nekaj drugega (onostrastvo).

  14. “Človeško življenje ima meje, ki niso bodeče ali električne žice, ampak gre za območje, ki se počasi briše in preliva v nekaj drugega.”
    Odličen stavek za oris tega, kar je povedal pisec zgornjega sestavka.
    Enako velja za prehod iz pravovernosti v herezijo. Meje so sicer dane. Če pa se človek ob njih preveč igra, se mu lahko zgodi usoden preskok, ki ga morda niti ni takoj zaznal. Posledice tega preskoka pa so usodne.
    Dokler človek veruje v Boga je vse O.K..Ko pa si rečeš, da je pomembno, da si dober in si to lahko tudi brez vere v Boga, pa bo imelo v tvoji veri v “Dobro”kmalu usodne posledice.
    Koliko ljudi še vedno zmotno misli, da je biti komunist dobro, samo da si pošten. Komunisti poštenost razumejo precej drugače, kot kristjani. Usodno drugače. Če pogledamo našo sedanjost, mogoče ni tako jasno, če pa pogledamo še malo v našo bližnjo preteklost, je zadeva jasna.
    Brezboštvo je ravno to, kar Bog naroča Izraelu, naj ne odpada od Njega, če hoče živeti. Odpad je kaznovan s smrtjo.
    Brezboštvo je odpad od Boga in se kaznuje s smrtjo. Človek namreč sam sebe obsodi na smrt.
    Če nam še ni, nam bo to kmalu vsem jasno, samo poti nazaj nebo, kot je nikoli še ni bilo. Rešitev je ponovno sprejeti vero v Boga in se spraviti z Njim s sočlovekom in s samim seboj.

    Negiranje Boga pomeni negiranje bližnjega kor tudi negiranje samega sebe.
    Zavreči resnico o Bogu, pomeni zavreči resnico o bližnjem oz. ne prepoznati resnice o samem sebi. Na takem terenu pa razne zablode(komunizem, homoseksualnost, feminizem,…)
    Ko človek zapusti božje obzorje, se z njim poigravajo demonski nauki. Sem spadajo tudi novi duhovni tokovi, ki s krščasntvom nimajo nič skupnega. Jasno je samo eno: da človeku veliko obljubljajo a ničesar ne dajo razen užitkov in smrti.
    Zato pomeni odločitev za krščanstvo, odločitev za življenje, za življenje v polnosti.

  15. Še misel o spolu: V svetem Pismu je jasno zapisano, da ju je ustvaril kot moža in ženo. Tako kot resnica, nam je spol podarjen in nam ga ni treba izumljati oz, si ga izbirati. Si to kar si in po oceni Sv. Pisma je človek ustvarjen z boljšo oceno kot ostalo stvarstvo. Čigav nauk je torej, ki nas poučuje, da si spol določamo lahko kar sami? Izvorno ti nauki niso človeški. Ko se človek odloči in zavrne Boga, misli, da postane končno svoboden. V resnici je ujetnik demonov in lastnega ega na katerega imajo demoni neverjeten vpliv. Že samo razsvetljenstvo je navdahnjeno od “spodaj”. Človeka naj bi masovno odpeljal z območja božjega, kar se je tudi zgodilo. Če vemo, da je Maxsov Kapital delo istega navdihovalca(Marx je bil prostozidar) in z istih logov je med nas prišel feminizem, liberalizem, fašizem, nacizem, komunistična revolucija, nova doba(new age) in njeni preroki.
    Potem je na krovu Cerkev še edina varna plovba čez razburkano morje apokalipse z vsemi njenimi scilami in karibdami krivih navkov. Evharistija in Marija pa jasna znamenja v katerih zavetju varno plove naša barka.

  16. Odlična razprava. Dobro bi bilo, da bi katero od omenjenih del (Nova levica in krščanstvo, Spolna osvoboditev in krščanska etika) prevedli tudi v slovenščino, saj pri nas tovrstne literature ni, imamo pa goro lacanovskih pisarij.

Comments are closed.