Jankovič postavlja spomenik osamosvojiteljem na mestno margino

Idejna rešitev za spomenik braniteljem, ki naj bi ga odkrili 25. junija, je delo kipark Lade Sedlaček in Metke Zupančič. Računalniški prikaz: MOL (Vir: Delo, 12. marca 2020)

Branitelji iz osamosvojitvene vojne bodo dobili spomenik na Trgu mladinskih delovnih brigad. Kidrič še kar rjove (ali pa kliče Tanjo Fajon) iz Parka Sveta Evrope. Trg revolucije je le na papirju preimenovan v Trg republike, dejansko pa je s spomenikoma revoluciji in Kardelju ostal Trg revolucije.

Naslov članka pove, da je pri nas zelo pogosto narobe prav, kar se zlahka dokaže s spomeniki in poimenovanjem trgov oziroma parkov v Ljubljani.

Poglejmo še nekaj najbolj kričečih primerov

Spomenik žrtvam prve svetovne vojne iz šempetrske župnije je na Hrvatskem trgu, kot je bil ta preimenovan iz Sv. Petra trga še pred postavitvijo spomenika. Slovenci naj bi rekli Hrvaški, ne Hŕvatski trg! Po strahotni eksploziji (sabotaža 8. junija 1945) je velik porušeni predel ob železniški postaji postal Trg OF. Kakšno zvezo imata OF (PIF) in sabotaža na železniški postaji v osvobojeni Ljubljani, ki je bila še jeseni 1945 obdana z bodečo žico za potrebe nove oblasti?

Šele od leta 1999 iz Kolodvorske ulice jezdi Maister in se razgleduje na Trg OF, ki bi ga morali že zdavnaj preimenovati v Trg Rudolfa Maistra. Pred stolnico iz razdrapanega občinskega tlaka še kar raste zanikrna bodika, ki je nekoč delala družbo spomeniku o zlaganih ženskih demonstracijah. Omeniti kaže tudi Muzejski (Valvasorjev) park in grobnico narodnih herojev, o čemer sem pisec teh vrstic pred časom že razmišljal v Časniku. Seznamu nesmislov in zdrsov ter trdovratnem vztrajanju pri videzu Ljubljane – mesta heroja ni videti konca. V nadaljevanju namenimo večjo pozornost le dvema urbanističnima težavama: Trgu mladinskih delovnih brigad in Parku Sveta Evrope.

Spomenik braniteljem osamosvojitvene vojne

Ljubljana bo letos s skoraj tridesetletno zamudo postavila spomenik braniteljem iz osamosvojitvene vojne. Končno. Na prvi pogled je to dobra in vesela novica. Po krajšem premisleku pa se takoj pojavijo tehtni pomisleki o slabo domišljenem projektu in omalovaževanju osamosvojitvene vojne in spomenika, ki naj bi nam in zanamcem pričal o usodnih dogodkih v letu 1991. Ni problem v izbrani lokaciji, saj vemo, da so imeli branitelji frontno linijo nedaleč stran na Tržaški cesti. Problem je v imenu trga, na katerem bo stal novi spomenik. Če mestne oblasti hkrati s postavitvijo (pre)skromnega spomenika ne bodo spremenile tudi imena trga, bo to samo še urbanistični in kulturni nesporazum v mestu več. Vprašajmo se, kaj ima večji, pravzaprav usodnejši pomen za Ljubljano in Slovenijo: ali mladinske delovne brigade izpred sedemdesetih let ali uspešna obramba komaj rojene Republike Slovenije pred tridesetimi leti.

Odgovor na to vprašanje je kolikor toliko razmišljujočemu in razgledanemu človeku povsem preprost. Torej, brez dolgoveznih in utrujajočih razprav je nujno Trg mladinskih delovnih brigad preimenovati v Trg osamosvojitvene vojne (ali kaj podobnega, kar bi nedvomno spominjalo na prelomni čas). Če ne bodo storili tega koraka in trgu dali primernega imena, bo na Trgu mladinskih delovnih brigad sramežljivo stal osamljeni spomenik, ki bo kaj kmalu degradiran v prikladne površine za plakate in grafite ali celo zasilno javno stranišče.

Delovne brigade

Vprašanje preimenovanja je lahko občutljivo le za zdaj že priletne brigadirje, ki so se z vabilom ali pod prisilo odpravili v mladinske delovne brigade, kjer so bili kot napol suženjski delavci podvrženi močni partijski indoktrinaciji. Čeprav jim Trg mladinskih delovnih brigad kdaj pa kdaj verjetno vzbuja nostalgične občutke, naj poskušajo razumeti, da je takšno poimenovanje trga velik anahronizem. Mladinske delovne brigade, ki so po drugi svetovni vojni gradile ceste in železnice, so imele velik agitpropovski učinek. Gradile so tudi ali predvsem gradove v oblakih, ki so se imenovali bratstvo in edinstvo. Kaj pa delovne brigade, ki so gradile Titove zavode Litostroj in zaklonišča v Gotenici, če omenimo samo dve zloglasni gradbišči, kjer so gradili socializem vojni ujetniki in politični zaporniki? Prenekateri izmed njih se je izmučil do smrti. Po teh se ne imenuje niti kozja steza, kaj šele prostran mestni trg v Ljubljani, ki povezuje Vič s središčem mesta.

Kidrič v Parku Sveta Evrope

Zrcalna slika tega, kar se nam obeta z novim spomenikom braniteljem, je pol kilometra oddaljena posebnost, ki nikakor ne sodi v današnji evropski čas in prostor. Ta posebnost je park med Prešernovo cesto in Cankarjevim domom. V park, ki ga je leta 1785 zasnoval botanik Karel Zois, so leta 1960 postavili spomenik Borisu Kidriču. Monumentalno likovno delo, ki je hkrati resnična podoba in alegorija sovraštva, stoji na sedemsto kvadratnih metrih povsem razpokanih tonalitnih plošč. Ob odkritju spomenika so kot nekaj samoumevnega opustošeni park, v katerem so stoletna eksotična drevesa, poimenovali Kidričev park. Po tem parku so kasneje lomastili tudi zaradi gradnje Cankarjevega doma, ki je danes upravljalec tega, kar je od Zoisovega parka sploh še ostalo.

Leta 2004 so Kidričev park preimenovali v Park Sveta Evrope. Z (ne)premišljenim dejanjem preimenovanja parka so Kidriča povsem neupravičeno in predrzno na simbolni ravni rehabilitirali ter potisnili med žlahtne in zaslužne Evropejce. Kidriču se doslej ni zgodilo nič hujšega kot to, da je nekaj ur stal v krvavo rdečih škornjih, sicer pa neomajno stoji in še naprej rjove na mimoidoče.

Ljubljansko županstvo ima samo še malo časa, da se izogne novemu zdrsu zaradi vztrajanja pri imenu Trga mladinskih delovnih brigad

Na svoji spletni strani se Cankarjev dom opravičuje zaradi uničene tonalitne ploščadi in obljublja skorajšnje popravilo. Svetovljanski kulturniki, za kar se brez dvoma imajo odgovorni v CD, se sanacije lotevajo pri najbolj nepomembni stvari, ki jih menda moti: pri ploščadi pod kipom. Ne moti pa jih negativen zgodovinski lik gromovnika, ki je med komunistično revolucijo prelival bratsko kri. Edina primerna sanacija, ki bi upravičila porabo proračunskega denarja, bi bila sanacija parka, žive narave. Z odstranitvijo spomenika bi pridobili prepotrebno površino za zasaditev nekaj eksotičnih dreves, takih, ki so rastla tam pred ero malikovanja revolucionarjev.

Ljudje se na rokohitrske in polovičarske rešitve kaj hitro navadimo. Posledice slabih odločitev pri urejanju mesta z leti opažamo le še maloštevilni domačini in svetovljanski obiskovalci iz tujine. Ljubljansko županstvo ima samo še malo časa, da se izogne novemu zdrsu zaradi vztrajanja pri imenu Trga mladinskih delovnih brigad. Za sanacijo Parka Sveta Evrope, parka, ne spomenika, ki ne sodi vanj, naj si Cankarjev dom vzame čas za premislek.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.