Božja država?

29

Naključje je hotelo, da v času, ko kristjani praznujemo rojstvo Boga v ta svet, Slovenci praznujemo rojstvo lastne države. Nekdo bi lahko hudomušno pripomnil, da nam je Bog s tem želel nekaj namigniti. Po 20 letih samostojne države se zdi, da Slovenci namiga nismo dojeli. Prej obratno. Delitve v zvezi s slovensko himno sicer na banalen način a simbolično orisujejo kako želimo Slovenci Boga izriniti iz javnega diskurza.

Mnogo državljanov danes vidi enega glavnih razlogov za krizo v kateri smo se znašli v nepravičnem družbenem sistemu, natančneje v t.i. neoliberalizmu. Slednji je sploh postal pravi hit zapriseženih borcev za človekove pravice in socialno državo, ki v ukrepih sedanje vlade vidijo ravno implementacijo neoliberalne logike. Zato je vse več pozivov po spremembi družbenega sistema, ki bo bolj pravičen in solidaren. A tukaj nastane paradoks. Ti isti ljudje, ki grmijo zoper neoliberalizem, se po drugi strani po večini smatrajo za liberalce, za napredne, ko gre za vprašanje svetovnonazorske usmerjenosti. Nekdo bi lahko iz tega sklepal, da gre za oportuno držo teh posameznikov, a najbrž se del odgovora skriva tudi v dvoumni opredelitvi pojma liberalizem.

Dvojno lice liberalizma

Slovenski filozof Slavoj Žižek denimo v članku “Liberalism and its discontents” (Liberalizem in njegova nezadovoljstva) za avstralski portal Abc opredeli dvojno naravo liberalizma. Kot pravi, gre za dve plati iste medalje: ekonomski in politični liberalizem. Obe plati sta si pogosto v nasprotju, in ravno njuna medsebojna tenzija opredeljuje bistvo liberalizma: »Vsako lice liberalizma se tradicionalno pojavlja kot nasprotje drugega lica: liberalni zagovorniki multikulturalistične tolerance se po pravilu borijo proti ekonomskemu liberalizmu in poskušajo zaščititi šibke pred opustošenji neoviranih tržnih sil, medtem ko liberalci prostega trga po pravilu zagovarjajo konservativne družinske vrednote.« Žižek v tem istem članku zapiše še eno zakonitost liberalizma: »Za liberalizem je, vsaj v svoji radikalni obliki, mati vseh zločinov težnja po podreditvi ljudi etičnemu idealu, ki je smatran kot univerzalen in torej univerzalno zavezujoč.«

A kakorkoli osmislimo in definiramo (neo)liberalizem in tudi ostale izme, ki so značilni še posebej za 20. stoletje, je dejstvo, da vsak na svoj način opisujejo uravnavanje medsebojnih ekonomskih in političnih odnosov v posameznih družbah. Gre za neke vrste tehniko vladanja v širšem pomenu besede. Ideje po vedno neki novi družbeni ureditvi kažejo na to, da človek doslej v zgodovini še nikoli ni bil popolnoma zadovoljen s svojimi rešitvami. Vsi poskusi iskanja optimalnega režima so se do sedaj bolj ali manj izjalovili. To pa ne pomeni, da iskanje novih načinov vzpostavljanja družbenih odnosov ni smiselno. Ni si pa zares moč predstavljati pravičnega in učinkovitega sistema brez temeljnega razumevanja kaj človek je in kaj je njegov namen.

Ravno v teh dneh je imel jezuitski profesor na Georgetown University in eden od najvplivnejših sodobnih krščanskih političnih filozofov James V. Shall zadnje predavanje pred upokojitvijo. V svojem eseju ‘Catholicism and the Forms of Democracy’ (Katolicizem in oblike demokracije) je nekoč zapisal, da najboljši praktični režim ne more obstajati brez pravilne naravnanosti duše, ki je zakoreninjena v ortodoksni religiji. Če to danes javno izustite v Sloveniji, vas bodo samozvani borci za pravično družbo takoj označili za največjega klerofašista. Družba, ki obravnava vlogo religije v javnem prostoru s takšnim odporom kot se to dogaja pri nas, zanika vlogo ene najbolj temeljnih razsežnosti človeka. Ne gre za to, da bi morali biti vsi verni. To je stvar osebne odločitve. Gre za to, kako kot družba vrednotimo pomen in vlogo religije.

Božja in človeška država

Zato je še posebej v tem času, ko obeležujemo na poseben način združitev Božjega in človeškega, priložnost za razmišljanje o prepletanju obeh razsežnosti. O Božji in človeški državi.

Jezus na svet ni prišel deliti nasvetov o najboljšem režimu ali političnem sistemu. Govoril je o Božjem kraljestvu. Naj zaključim z besedami profesorja Schalla, ki se sklicuje na eno od najvplivnejših krščanskih knjig ‘O Božji državi’ (De Civitate Dei) Svetega Avguština: »Božja država, na kratko, relativizira vse politične institucije v kolikor te, kar se pogosto pojavlja, trdijo, da naredijo človeka večno srečnega. Božja država je sestavljena iz vseh tistih, ki v času svojega življenja, ne glede na kraj in čas, izberejo Boga kot svoj cilj v načrtu, ki ga razodeva Bog. Človeška država je sestavljena iz vseh tistih, ki v svojih življenjih in v mislih, zavračajo to darilo. Smoter vesolja in našega mesta v njem je omogočiti, da je ta odločitev v vsakem posameznem primeru svobodno sprejeta.«

Viri: Abc.net, Thecatholicthing, Georgetown

Foto: Abc.net

29 KOMENTARJI

  1. Prej ali slej se boste morali odvaditi bedasto (butalsko) posploševati.
    Slovenci sem, Slovenci tja …
    Boga niso iz himne izgnali Slovenci, pač pa murglski UDBOVSKI centralni komite komunistične partije jugoslavije (srboslavije). Slednji se tudi na vse kriplje prizadeva, da se izgnanec ne bi vrnil.

    Ali pa liberalizem sem, liberalizem tja …
    In kdo so ti “liberalci”: kućan, janković, lukšić, golubić, slavoj, senica, pavćek … in ostali člani FORUMA 21.

    Tukaj vlada že 70 let srbski okupator in nekaj domačih izdajalcev, prej s puško in pokoli, sedaj preko družbenopolitičnih organizacij, ki so v preko 90 % v lasti oz. oblasti teh kriminalcev (pop tv, rtv slo, delo, dnevnik, večer … masleša, šoltes …).

    Ustvarjalci javnega mnenja: diklić, toš, damjanić …

    Vodilni “kao” sindikalisti:

    semulić, petrović, jerkić, utroša, urošević, vukadinović, miščevič, trifunović, ščernjavić …

    ___

    V prihajajočem letu vam želim čim manj nepotrebnih in škodljivih kvazistrokovnih pamfletov in kretenizmov v njih ter čimveč dejstev o okupirani (ugrabljeni) Sloveniji.

    Resnice je zmaha.

  2. Največja nesreča današnje slovenske družbe je, da ljudje z Bogom enačijo Cerkev, ob pomisli nanjo pa zaduhajo njeno zatohlost, ozkogledost, enoumno uniformnost delovanja in mišljenja. Še posebej na politične področju. In se od Boga obrnejo koj. Raje k bolj svobodomiselnim izbiram, ki ji je na levi kolikor češ. A kaj ko je svobodomiselna levica zašla v drugo skrajnost, popolno zavračanje Boga. Kaj ko bi Cerkev le dopustila malo več kritične mišljenja v svojem občestvu, kaj ne bi ravno s tem postala za povprečnega Slovenca bolj privlačna?

    • Cerkev-niti celotna niti Slovenska- nikomur ne prepoveduje kritičnega mišljenja-prav nasprotno:spodbuja ga!Ti si tisti,ki nekatere slabe starodavne izkušnje vlačiš v današnji čas.Cerkev danes smo ljudje,ki drug drugega bogatimo predvsem s svojo različnostjo in z vsakovrstnimi talenti.V 2000 letih se je res zgodilo marsikaj-pred 50 leti npr. tudi 2.Vatikanski koncil.Razen tega pa:s kakšno pravico in kako lahko presojaš razmere v Cerkvi …in to od zunaj in od daleč?Preveri najprej življenje današnje Cerkve in sicer od znotraj-pa boš mogoče sam ugotovil,da brez Cerkve na tem srednjeEvropskem prostoru ne bi imeli niti slutnje o Bogu.

      • baubau, dovolj dobro poznam Cerkev od znotraj in dovolj globoko, da lahko trdim, kar trdim. Ob vsem spoštovanju do vseh prekrasnih ljudi, ki jih poznam in ki svoje krščanstvo v duhu evangelija tudi živijo, pa vse skazijo razni cerkveni politikanti, kako naj jim drugače rečem, zombiji? Ker ravno ti delujejo javno, s tem v ljudstvu ustvarjajo negativen vtis do vse Cerkve. Ker pa le-ti tudi znotraj občestva niso nevplivni, je ta vtis na žalost blizu resničnosti.

        Kar se tiče kritičnega mišljenja v Cerkvi se pa samo spomnimo dogajanja v zvezi z nadškofom Uranom. Vsaka kritična misel je bila v cerkvenih medijih v kali zatrta. Izvajala se je cenzura, tipična za neko drugo dobo. Kar poglejte, kaj so na Radiju Ognjišče naredili s prispevkom voditelja oddaje za bolne in invalide Vstani in hodi. Slučajno sem njegov umirjen uvodnik v podporo Uranu poslušal v živo, a glej, v arhivu so cenzorji na tem radiju celo tak uvodnik enostavno izbrisali [1].

        [1] http://audio.ognjisce.si/oddaje/Vstani_in_hodi/2012/vih_2012_08_21.mp3?l=12

        • Prav zato gre:ničesar zares bistvenega ne morejo v Kristusovi Cerkvi skaziti:”razni cerkveni politikanti oz. zombiji”,kot praviš.Mediji razodevajo kvečjemu ozkost duha posameznikov(ki pa jim kljub temu nočemo odvzeti glasu,saj so del skupnosti!),ne pa Cerkve kot zgodovinske človeške in Božje ustanove.Jaz za razliko od tebe gledam nanjo z dvatisočletnega zornega polja,ne pa zgolj z vidika aktualnih problemov in nesporazumov-ki pa so pravzaprav dokaz živega nadaljnega razvoja.Cerkev je tako kot človek iz mesa in duha subjekt nenehnega nastajanja,spreminjanja: postajanje, izpopolnjevanje ,skratka ob stoj… že 2000 let.

        • baubau, utegneš imeti prav; po tem, kar sem jaz spoznal o tej častitljivi starki a v isti sapi zatrjujem, zalo vitalni mladenki, Kristusovi nevesti, Cerkvi, svoje mnenje delim s teboj.
          Janko, na cerkev gledaš preveč pristransko(kritizersko) in premalo na to, kar Cerkev v resnici je.

    • Večina sodobnih ljudi zavrača Boga iz dveh razlogov:
      – Bog je predvsem moralna zahteva in
      – Bog se ne ujema z našimi željami.

      • Alfe, tako gledaš ti…
        -Bog je garancija polnosti življenja, svobode, in spoštovanja človekovih pravic

        -Mar je Bog produkt človekovih iztirjenih hotenj? Ravno obratno! človekova izkrivljena hotenja in pokvarjena svobodna volja sta postavili pod vprašaj obstoj Boga. Vendar Bog za svoj obstoj ne rabi človeka, ki ga je ustvaril za večno srečo (1 Mz, 1.-3. poglavje), temveč ravno obratno. Človek je zapravil svojo srečno večnost potem, ko je po zapeljevanju kače, verjel, da lahko sam suvereno brez Boga odloča o svoji usodi(sreči). Zgodovina nam daje jasno spoznanje: naj se človek še tako prizadeva in raziskuje…vedno znova prihaja do enakih spoznanj, ki so bila zapisana že pred več tisoči leti: Človekovo življenje preide kakor trava in vselej se konča s smrtjo.
        Tako postaja vedno bolj jasno da je človek pravzaprav postal talec brezboštva in iz njega izpeljanih laži. Zato tudi ateizem izgublja bitko z življenjem, ki je Božji dar.
        – Človek namreč šele v veri v Boga lahko spozna, katere želje so zanj koristni, dobre in mu odpirajo vrata v njegov razcvet in katere želje so mu v resnici vrinjene in mu prinašajo le kulturo smrti in njene pregrenke sadove.

        • Da, res je. Tako jaz gledam. Če bi navedel pogled koga drugega, bi navedel tudi, kdo je ta drugi. Nisem pa osamljen v takem gledanju, zakaj ljudje ne sprejmejo Boga. Seveda je Bog, ko ga v polnosti sprejmeš, vir življenja,je Ljubezen, je …. VSE. Zato ateizem vse prevečkrat prinaša kulturo smrti.

          • Hvala Bog. Tako misel postaja vedno bolj prosojna, čista in odprta za resnico! Vendar ne toliko z razglabljanjem razuma, kar je seveda tudi potrebno, vendar ne sme manjkati druge, duhovne dimenzije, ki se jo še najbolj verodostojno izrazi s podobo – na kolenih s sklenjenimi rokami.
            Alfe, sedaj lahko rečem, da se s teboj glede onega, zaradi česar sem se oglasil povsem strinjam, le da ne vem, kako sem spregledal, da govoriš o večinskem in ne o svojem lastnem mnenju. Odgovor na to je potem res nova evangelizacija in bolj temeljito spoznavanje velikanov naše vere-svetnikov in gorečih apostolov tudi naše sodobne dobe, da bi mogli čim bolj verodostojno prenesti veselo novico tudi v naše okolje in pomagati iz njega odstranjevati strašne posledice kulture smrti, da bi mogli čim prej v polnosti vzpostaviti kulturo Življenja. Mogoče je pa tudi ta pomota za kaj koristna. Bog že ve.

      • Obstaja tudi tretji razlog, ki je najpogostejši. Ljudje preprosto vedo, da nekaj takega kot Bog preprosto ni.

          • Kolikor je meni znano večina kristjanov verjame v horoskop, večina ateistov pa ne. V atom pa nihče ne veruje, verujemo samo v stvari, ki jih ni. Gospod AlFe, vi ste pa glavca!

          • Atom že mora bit, da iz njega v Krškem delajo elektiko, s pomočjo katere si midva dopisujeva. A ste vi morda videli oplojeno jajčece za katerega pravice se zavzemate?

          • Pa smo spet pri igricah. Ko bi mu dokazal, da večina ateistov dejansko veruje v horoskope, bi rekel, da to niso ateisti.

    • Janko, spet nimaš argumentov in kvasiš neumnosti. Levica, da je bolj svobodomiselna? Saj enakost in svoboda ne gresta skupaj.

      Levica je enoumna in to zelo, desnica pa je svobodomiselna in dovoli pluralizem, le ti ga zaradi svojega slepega sovraštva do desnice nočeš videti.

  3. Delitve glede himne je še ena od relativizacij. Prešerna so še bolj kot okupatorski Avstrijci cenzurirali okupatorski komunisti.

    Liberalna akademija, Žižek in LDS so bile samo prevare slovenskih ljudi, češ kdor ni katolik, naj bo liberalec. V resnici so bili klasični liberalci vsi zelo globoko religiozni. Mednje spadajo tudi ustanovitelji ZDA. Podoben paradoks glede socialistične in klasične liberalnosti vidimo pri evoluciji. Povsod mora biti, samo ne v družbi, tam ne sme biti pozitivne selekcije.

    Glede neoliberalizma: očitati Sloveniji, da je za njen polom kriv neoliberalizem ni pametno, ker je pri nas vladal socializem do danes. Državna podjetja, ki so bila plenjena s strani Rdeče mafije oz. rdečih direktorjev in ki so prepolna sinekur rdeče birokracije. Tudi če bi od leta 1990 imeli svobodni trg, bi ga težko krivili za propad Slovenije, saj je kultura prebivalcev zelo socialistična: lenoba, izigravanje, manipulacije, nedržanje dogovorov, grabljenje namesto ustvarjanja.

    Tudi v tujini je vedno bolj sprejeta teza, da se je ta finančna kriza začela leta 1994, ko je politična odločitev, da mora imeti čim več američanov v lasti svojo hišo pripeljala do prevar v varčevalno-finančnih shemah Fanny in Freddy. Baloni so počili 1996, ko je bila večina bank ( finančni sistem že okužena s to gangreno), Madoffov balon pa je bil do pikice enak piramidni strukturi evropskih penzijskih skladov, ki jih je zasnoval na socialističen način že Bismarck. In logika teh piramid je, da peljejo v prepad. Seveda socialisti nočejo videti enostavnih dejstev, ampak iščejo najbolj temačne teorije zarot.

    In kot je nekdo že zgoraj pisal: komunisti so v Slovenijo preselili 600.000 ljudi iz balkanskega lonca v 70 letih in dosti od teh ljudi ima v Sloveniji najvišje pozicije v družbi in strahovit vpliv. V nobeni evropski državi ni tako velik delež priseljencev iz ene ozke regije, še manj tako vplivne kot so Srbi v Sloveniji.
    V Srbiji ne boste našli albancev in turkov na takih mestih kot jih imajo pri nas srbi.

    • Prjatu…tud Slovencev na položajih ne boš našel v Srbiji, ne slišal Avsenika, kaj šele v Republiki Srbski…mission impossible, ne obstajamo zanje.
      Imamo reputacijo Bećkih kočijaža in to je to.

  4. Bral sem nekaj komentarjev na pisanje kolumnistov v levi Mladini, in naletel na idejo nekega bralca, ki jo vztrajno ponuja levim komentartorjem, pa mu jo nihče ne more s pametnimi kontra argumenti na vljudnem razpravljalskem nivoju ovreči. Če jo skrajšano opišem:
    “Bistvena napaka je bila (se pa še vedno da popravit), da nismo naredili LUSTRACIJE! Zagovarjati bi morali (tudi sedaj) dejstvo, da: Kdor je kadarkoli (tudi danes!) kršil človekove pravice, nima več pravice do političnega udejstvovanja!
    Tako pa imamo perverzno situacijo, da nam preko radija bivši totalitarci npr. Ljubo Bavcon, utemeljitelj totalitarnega prava, sedaj razlaga demokracijo!”
    Ponavadi ta komentator zaključi s primerjavo, ki je sicer malo obskurna, pa vendar lepo predstavi današnjo perverzno politično situacijo: “Logično je, da ti nekdo, ki je kršil človekove pravice, ne more predavat o demokraciji! Ravno tako logično, kot v vrtcih ne moremo zaposlovat pedofilov!”
    Predvsem mi je všeč ideja o lustraciji. Ta bi zelo enostavno omogočila menjavo večine predstavnikov sedanje politične elite, ki so v prejšnjem sistemu (ali pa sedaj) eklatantno kršili človekove pravice. Tako bi se odprl političen prostor za nove, neobremenjene politične osebnosti, torej, točno to, kar zahtevajo vsi, ki podpirajo sedanjo “vstajo” in zahtevajo “novo oblast” in “nove ljudi”!

  5. Pravzaprav je čudno, da ta človek vztraja na portalu Mladine.

    Ko očitajo nestrpnost desničarjev, pa so vsi desni portali do levih komentatorjev precej bolj strpni, kot na levih portalih do desničarjev.

    Ko se pojavi en desničar na levem portalu, ga komentatorji dobesedno raztrgajo z zmerjanjem in žaljenjem, ko pa komentator reče kakšno ostrejšo nazaj, so pa hitro sankcije.

  6. Ne vem, ali je fotografija Žižka na začetku članka fotomontaža ali ne, ampak res izpade kot vodja kake sekte.

Comments are closed.