Božidar Jakac je poleg slikanja občudoval tudi glasbo

Božidar Jakac je bil s svojim slikarskim ustvarjalnim opusom simbol Novega mestaOb skorajšnjem zaprtju razstave Božidar Jakac, Podoba in moč krajine je bil v torek,16. aprila 2019, ob 18.00 v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja v Novem mestu pogovorni večer z akad. prof. dr. Milčkom Komeljem, predsednikom Kulturnega društva Severina Šalija. Pogovor je vodila kustosinja Jasna Kocuvan Štukelj.

O omenjeni razstavi Novomeščana akad. Božidarja Jakca (1899–1980), slikarja, grafika in likovnega pedagoga, s katero je bila obeležena 120. obletnica njegovega rojstva, jeseni pa se bomo spomnili 30. obletnice slikarjeve smrti, smo na društveni spletni strani že poročali. Na pogovornem večeru pa je uvodoma vse prisotne pozdravila direktorica Dolenjskega muzeja Jasna Dokl. Celoten pogovor, ki je trajal domala dve uri, je bil tudi glasbeno oblikovan, saj je Božidar Jakac poleg slikanja občudoval tudi glasbo. Glasba je bila zanj visoka pesem umetnosti, izraz človekovega stremljenja in duha v onostranstvo.

Božidar Jakac je bil s svojim slikarskim ustvarjalnim opusom simbol Novega mesta

Tako so učenci novomeške Glasbene šole Marjana Kozine z lepimi glasbenimi točkami dopolnjevali celoten večer. V nadaljevanju pogovornega večera je Milček Komelj z izbranimi besedami predstavil svoje doživljanje slikarja Božidarja Jakca od rosnih otroških let pa vse do njegove smrti. Poudaril je, da je bila Novomeška knjižnica ves čas hiša umetnosti, Jakac pa je bil s svojim slikarskim ustvarjalnim opusom simbol Novega mesta. Komelj je bil prepričan, da je v povojnem času Božidar Jakac izoblikoval pogled na umetnost in bil zelo priljubljen med ljudmi v Novem mestu in v Sloveniji.

Iz dokumentarnega in zgodovinskega vidika je Jakac dobesedno udejanjal slikarsko umetnost v najširšem pomenu te besede. V tem je Jakac našel sebe in blago valovito dolenjsko pokrajino, ki jo je ljubil in upodabljal vse življenje. Na koncu zanimivega pogovora je Milček Komelj še povedal, da se je Božidar Jakac globoko zavedal svoje minljivosti in eshatoloških razsežnosti, kar je kot odrešitev čutil in doživljal v umetnosti.