Božič na drugačen način

0

Adventni čas je vedno skrivnosten. Navzven nam nepreklicno napoveduje konec koledarskega leta in tako ali drugače od nas zahteva materialno in duhovno bilanco stanja. Našo pristno in humano ekonomijo v tem času vse prepogosto preplavi manično potrošništvo in brezglavo zapravljanje do zadnjega evra. Mnogi so prepričani, da je potrebno živeti samo še danes, saj ne vemo, če bomo jutri še živi. Zato pijmo in jejmo, kajti trebuh je naš bog, ki nas razočara samo takrat, ko je prazen …

Navznoter, na ravni duhovne razsežnosti človeške stvarnosti pa je advent lahko vse kaj drugega. To je čas veselega pričakovanja rojstva Jezusa Kristusa. To ni samo čas adventnega venčka ter lepo okrašenih in osvetljenih izložb in ulic, ampak pred vsem čas veselja, ko se na božični večer, vedno znova in znova, na skrivnosten način strastno poljubita Nebo in Zemlja. Ta nenavadni religiozno – kozmološki dogodek pa je sestop popolne Ljubezni samo do tistih, ki to želijo in sprejemajo. Ta veličasten spoj Človeka in Boga je hkrati tudi henoteističen (edinstven) v poplavi sekularizma, relativizma in antropocentrizma, ki s tem presega vso človeško nečimrnost. Zato naj bo božič praznik veselja, miru, ljubezni in sreče…

Halo! Kako »pocukrano« se sliši ta stavek za več kot sto tisoč Slovencev, ki so brez službe in se preživljajo samo še z darovi svojih najbližjih, kako pocukrano se sliši ta stavek za tiste, ki jih je doletela naravna nesreča, ko jim je umrl njihov najdražji, ko so zboleli za hudo ali celo neozdravljivo bolezenijo, ko jih je zapustila ljubljena oseba, za tiste, ki bodo za božič tako osamljeni in depresivni, za tiste, ki nimajo nikogar in jih nihče tudi ne bo obiskal itd. Vsi ti ljudje živijo v naši neposredni bližini. Ko jih bomo srečavali v teh prazničnih dneh, jim pomagajmo po svojih močeh! Samo to! Bodimo z njimi solidarni in sočutni, tudi če jim ne bomo mogli pomagati. Čutili bodo, da jih imamo radi in to bo njihov morda najsrečnejši božič.

Foto: Sxc