Bostonski seznam

Nadškofija Boston v Združenih državah se je pridružila približno tridesetim drugim škofijam z objavo seznama duhovikov, ki so bili javno obdolženi, da so zlorabili otroke in mladostnike. Ta ukrep kardinala Seana O’Malleya pomeni še en korak na poti zdravljenja za škofijo, v kateri se je pred desetimi leti sprožil val obtožb proti katoliškim duhovnikom. Val je odnesel kardinala Bernarda Lawa, se razširil po vsej državi in pljusknil tudi preko Atlantika in Tihega oceana.

Kardinal O’Malley je spremnem pismu pojasnil, da se je za objavo odločil po posvetovanju z laiki in duhovniki ter molitvi v upanju, da bo s tem pomagal žrtvam, ki gredo skozi proces zdravljenja. “Gre za zapleteno vprašanje, pri katerem je potrebno upoštevati vidike, ki so si med seboj v nasprotju. Nujno je potrebno zagotoviti zaščito otrok in upoštevati zahteve transparentnosti in zdravljenja. Vendar je potrebno hkrati upoštevati zahteve pravičnega postopka in dobrega imena obtoženih duhovnikov v tistih primerih, ki še niso dokončno zaključeni, vključno mrtvih duhovnikov, ki ne morejo odgovoriti na obtožbe,” je zapisal kardinal O’Malley. V nadaljevanju je tudi spomnil bralce, da gre v veliki večini za zlorabe, ki so se oziroma naj bi se zgodile med leti 1965 in 1982. Tako se samo 4 odstotki pritožb, ki jih je nadškofija prejela v zadnjih šestih letih, nanašajo na zlorabe, ki naj bi se zgodile po letu 1990.

Vseh 132 duhovnikov in dva diakona so bili bodisi obsojeni pred cerkvenim ali civilnim sodiščem, bodisi niso več duhovniki (vendar so bili obtoženi zlorab), bodisi so bili javno obtoženi zlorab, vendar proti njim ni bil sprožen postopek (praviloma so bili obtoženi po smrti). Poleg omenjenih seznam vključuje še 22 duhovikov, ki so suspendirani, medtem ko preiskujejo obtožbe proti njim. V ločenem seznamu pa so imena 25 duhovnikov, ki so bili javno obtoženi zlorab, vendar preiskava ni našla dokazov za obtožbe. Nadškofijski seznam ne vključuje imen duhovnikov iz drugih škofij ali redovnikov, ki so v preteklosti delali v Bostonu.

Odzivi na kardinalovo dejanje so bili mešani. Nekateri zagovorniki žrtev so ga kritizirali, da ni šel dovolj daleč. Drugi so mu priznali, da je naredil korak v pravo smer. Tudi v tem primeru pa se je pokazalo, kako je to vprašanje zapleteno in boleče. Kaj storiti na primer takrat, ko žrtve ne želijo javno obtožiti storilca? Kardinal upošteva njihovo željo, da se zadevo obravnava zaupno, stran od oči javnosti.