Boštjan M. Turk: Zasluženi spomeniki

3

Andrej Aplenc, dvakratni zapornik na Golem otoku, je na eni zadnjih tiskovnih konferenc Zavoda za oživitev civilne družbe izrekel zanimivo misel: Josip Broz si ne zasluži spomenikov, izjema je le ena – v štiridesetmetrsko obliko njegovega imena (TITO) zloženo kamenje na otoku Sv. Grgurja, ki so ga v nemogočih razmerah tja nanesle ženske zapornice. Otoček je bil namreč po vojni namenjen kaznilnici. Ta spomenik si diktator vsekakor zasluži, pač zaradi etimologije imena: spomenik, spomin, da se reč ne pozabi.

Dvajset let po osamosvojitvi je država polna napetih spomenikov takšne in drugačne sorte. Spomenik Josipu Brozu je postavil Giuseppe Pierazzi, po domače Jože Pirjevec v knjigi Tito in tovariši. Ta spomenik je iz »ponarejenega brona«, kajti prve analize so že pokazale, da večina gradiva, ki ga avtor navaja, izhaja iz že znanih virov, objavljenih v Evropi, predvsem pa v ZDA.

/ … /

»Nacionalna« TV je prejšnji teden prinesla še eno iz cikla »španskih nadaljevank«, ki je tokrat slišala na ime Milana Kučana. Glede na prevladujoče negativne komentarje na spletnih straneh RTV SLO in drugod, bodi izhodiščna trditev, da si Kučan – kot Josip Broz – tak tip spomenika zasluži. Limonadni prvenec o nekdanjem predsedniku republike kaže najprej na stanje duha v tej hiši. In ker je ta hiša javni servis države, posledično tudi na to. V poskusu »monografske obdelave« veličine lika in dela tovariša Milana Kučana za slovenski narod ni bilo nobenega indica dvoma, da je mož resnično tako velik in pomemben, kot ga zgodovinopisje CK ZKS (Božo Repe kot referent tega organa, v času, ko mu je Milan Kučan predsedoval) želi prikazati.

/ … /

Bajka o Milanu Kučanu je nadalje postregla s serijo »velikih moralnih avtoritet« slovenskega naroda. Največ sta imela povedati Spomenka Hribar in France Bučar. V času, ko so film predvajali, je na primer uredništvo Financ (Uroš Urbas, konkretno) zavrnilo članek Avtoriteta monopola (in brzostrelke) spodaj podpisanega avtorja, ker je vseboval naslednji citat: »Še danes me spreleti srh, če samo pomislim na železniško postajo, na oborožene partizane, ki so nas kot živino gnali v vagone. Vedeli smo, da nas vračajo. Obraz partizana z brzostrelko, ki je prežal na nas, imam še danes pred očmi: obraz dr. Franceta Bučarja« (Zaveza, marec 2010, str. 36). France Bučar, ki je na vetrinjskem polju poleti 1945 naganjal civiliste v živinske vagone (kasneje jih je večina končala v Rogu ali na Teharjah), je »moralna avtoriteta« slovenskega naroda. Je, rečemo tudi mi, vendar v smislu sprevržene morale, kakršno nam partija na pleča obeša že šest desetletij, Kučan pa intenzivno vsaj dve.

Več: Reporter

3 KOMENTARJI

  1. Gradnja spomenika Milanu Kučanu je identično ista, kot gradnja spomenika NOB.
    Mojstri in velemojstri ustvarjajo že sedemdeset let epopejo NOB in danes je to monolit, ki ga ni mogoče podreti, obtežuje pa celoten narod, da se ne more izkopati iz zablod, ki mu preprčujejo pot v demokracijo.
    Sedaj se počasi kleše še en kamne, ki dobiva podobo monolitne laži. Ko bo spomenik izklesan z dovolj detjali, bo zgodovina, ki jo bo poosebljal spomenik, dobila vstop v slovenske učbenike, kajnegospod( tovariš) Lukšič? (če boste takrat še slučajno v vladi)

  2. B.M. Turk mi osebno ni pisec, ki mi je pri srcu. Nekoč sem mislil, da zgolj zato ker benigno piše. Toda po saljšem času sem opazil, da je odprl in poimeonval kar nekaj zavidanja vrednih področij. Ena od teh je tudi spomeniki mafijskim šefom Socializma.

    Spomeniki laži:
    1. spomeniki Titu
    2. spomeniki NOB, ki ni bila v perspektivi demokratičnosti prav nič narodno osvobdodilna, bila je socialistično osvobodilna revolucija, če lahko spet zlorabimo pojm OSVOBODILNA.
    3. spomeniki sedanji politični in mafijski eliti, ki je zelo nesposobna za ljudi in zelo sposobna krasti zase

  3. Šerif Paulie, prav po aristotelsko ali pa tomistično ste se spravili h kovanju novih pojmovnih kategorij! Kar tako naprej! Kmalu boste prišli med sociološke klasike (čez kakšnih 70 let, a kaj je to proti večnosti!).

Comments are closed.