B. M. Turk: Izročilo čebinskih resnic

Boštjan M. Turk analizira zgodovinopisje Nećak-Repetove šole, kot enega od kazalcev predmodernosti aktualne partijske doktrine v Sloveniji. Kolumno pa začenja s citatom Jožeta Pirjevca z javne tribune Liberalne akademije. 

»Če pogledate njihov intelektualni status, se boste zgrozili. In ti si upajo soditi o zgodovinarjih, ki so 30 ali 40 let trdo delali v iskanju svoje resnice. To ni sprejemljivo.« Tako se je na poročilo Študijskega centra za narodno spravo odzval vidni član LDS in njen kandidat na državnozborskih volitvah, Jože Pirjevec, sicer tudi zgodovinar. Polemiko je začel na tribuni Liberalne akademije, kjer so mu pri iskanju zgodovinskih resnic o povojnem totalitarizmu pomagale druge »avtoritete« iz te stroke: poslanka Mojca Drčar Murko, član sveta RTV na predlog Zares-LDS Boris Vezjak ter predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn.

/ … /

Pred tremi desetletji, v osemdesetih (1987) je izšla knjiga Izročilo Čebin. V kolofonu beremo naslednje: Izročilo Čebin, Zbornik uredil Božo Repe, založila ČZDO Komunist, TOZD Komunist, Ljubljana. Prvi odstavek zbornika (na sicer 500 straneh) pa se glasi: »V imenu pripravljalnega odbora pozdravljam vse, ki ste se tako številno zbrali na posvetovanju ob petdesetletnici ustanovnega kongresa KPS in Titovega prihoda na čelu Komunistične partije Jugoslavije. V naši sredi še posebej toplo pozdravljam udeležence ustanovnega kongresa KPS Pepco Kardelj, Venclja Perka in Albina Vipotnika.« Navedimo tudi zadnji stavek knjige: »Izročilo Čebin oziroma temeljna načela čebinskega manifesta so ostala aktualna tudi danes. Mislim namreč, da smo soglasno ugotovili, da je čebinski manifest pomenil zakoličenje tiste poti KPS, ki je ostala v bistvu nespremenjena do danes.« To misel je prispeval najtesnejši Repetov sodelavec, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Dušan Nećak.

/ … /

Založba Borec je leto zatem (1988) izdala naslednjo Repetovo »študijo« Mimo odprtih vrat. Skoraj pet let pred tem je Spomenka Hribar objavila študijo Krivda in greh, s katero se je v slovenski javnosti začela odprta debata na temo pobitih domobrancev. Desetletje pred njo je o temi z Borisom Pahorjem v Zalivu spregovoril Edvard Kocbek. »Zgodovinar« Božo Repe pa ustvari naslednjo »sintezo«: »Usoda vrnjenih domobrancev, natančno število likvidiranih, zaprtih ali izpuščenih, postopek in kriteriji pri določanju kazni, pa tudi notranje in mednarodne razmere, ki so na to vplivale, še niso podrobneje raziskani, zato celovita zgodovinopisna sodba o omenjenem dogajanju ni mogoča.« (Mimo odprtih vrat, str. 21). To je ena večjih laži v slovenskem zgodovinopisju, kajti leta 1988 je že bilo jasno, kakšna je bila usoda vrnjenih domobrancev, kolikšno je bilo število likvidiranih, kakšni so bili kriteriji za likvidacije (grupe A, B in C), kakšne notranje razmere so na to vplivale.

Več: Reporter