Borut Šuklje v svoji začasno zadnji kolumni za časnik Finance opisuje, kako so konec devetdesetih let prejšnjega stoletja, na enem izmed velikih in usodnih sestankov takratne vladajoče stranke, njenega predsednika grozeče spraševali o namerah sklenitve sporazuma s Katoliško cerkvijo, tako imenovanega vatikanskega sporazuma.
Avtor opisuje, da ga še nikoli ni videl tako brezvoljnega in s takšnim občutkom, da so ga zapustili vodilni ljudje stranke, ki jo je vodil. Pokojni predsednik se je začel spraševati, ali je sploh še smiselno, da vodi slovensko vlado, ali se ne bi bilo bolje umakniti. Kolumnist opisuje, da je predsednik LDS nakazal tudi namero o ustanovitvi nove stranke. Trdi, da je bil v nameri tako natančen, da je celo imenoval ključne ljudi njenega vodstva.
Uvodni del kolumne avtor zaključuje z ugotovitvijo, da je pokojni predsednik vlade tistega večera posredno govoril o kriterijih uspešnosti vladanja. O razvidnosti, odgovornosti in uspešnosti.
Nato pa v nadaljevanju opiše tri primere iz zadnjih dni, ki bi bili lahko primer, da se je sedanja politika lotila udejanjanja teh treh kriterijev uspešnosti vladanja.
Več: Finance
