Avtorici: Ksenija Koren in Petra Sovdat. Vir: Finance. Iintervju: Nekdanji premier ne izključuje še enega rebalansa letos in govori o možnostih za novo levo stranko.
S prvakom SD Borutom Pahorjem smo se pogovarjali dan po tem, ko je na nacionalni televiziji ostro nastopil proti »prvaku stricev iz ozadja« Milanu Kučanu – označil ga je za morskega psa. Ta se še vpleta v kadrovanje v stranki, ki jo 2. junija čaka volilni kongres.
Ali je Pahor, potem ko je nič hudega slutečim morskim plenilcem nadel obraz nekdanjega predsednika države, še bolj ogrizen? Ali vlada Janeza Janše dela prav? Kaj bo z evrskim območjem in zakaj Angela Merkel izgublja moč na domačem političnem parketu?
O STRICIH IZ OZADJA: Zunaj je lep dan, pogovarjajmo se o čem drugem. Rekel nisem nič takega, kar ni bilo rečeno že prej.
O TEM, KAJ BI BILO POTREBNO, DA STRICI IZ OZADJA IZGUBIJO MOČ: Prvič, imajo pravico, da se trudijo za vpliv, večkrat pa so bili na robu legalnosti. Kriza je veliko pripomogla k temu, da so zdaj šibkejši. A se še trudijo.
O USTANOVITVI NOVE LEVE STRANKE: V krizi je bilo mogoče uspevati z novimi strankami. Zdaj se vse bolj krepita pola vlada – antivlada. Brez kritičnega odziva moja stranka nima prihodnosti. Vprašanje je, ali se bo na levi sredini čutila potreba po novem političnem reprezentantu. Če bo, bo obstajal humus za ustanovitev nove stranke. A o tem ne razmišljam zaradi ambicije, temveč zato, ker vodim stranko, ki ji želim dati novo potenco.
O NAPAKAH PRI VODENJU VLADE: Predvsem, da je bilo sprva treba sebi, nato pa javnosti dopovedati, da smo sredi take krize, ki bo zahtevala doslej nevidene ukrepe. Pozneje pa, da smo nekako že poskušali, pa je bilo premalo politične volje, tudi v vladi, za ukrepe. Zato vem, da je težko voditi vlado v takih okoliščinah in si ne smemo nagajati med sabo.
O PRVIH 100 DNEH JANŠEVE VLADE: Ni mi žal, da nisem zraven. Rekel bi, da vlada dela dovolj dobro, lahko pa bi bolje. Počasi začenjamo razumevati, da je ukrepanje potrebno – ali prav tako, kot ga je predlagala vlada, je manj pomembno od ugotovitve, da bi padec ukrepov pomenil zaostritev gospodarske in politične krize. Zato je dobro, da so se končali razprava s sindikati, zakon o uravnoteženju javnih financ in rebalans. Zdi se, da smo se s tem izvili iz neposredne spirale, sicer bi se dolžniška kriza poglobila.
O LASTNI POLITIČNI OPORTUNOSTI, GLASOVANJU PROTI REBALANSU: Zakoni navadne večine so vedno stvar vlade, in tudi ko sem bil v vladi, nismo računali, da jih bo opozicija podprla. Morda bi se zavzel, da se stranka vzdrži pri zakonu o uravnoteženju javnih financ, glede na to, da se je zgodil precej pomemben pogovor s sindikati, če to ne bi dodatno podpihovalo razmišljanja nekaterih, tako v moji stranki kakor v njenem okolju, da je to politika nekritične podpore vladi. Meni je bilo pomembneje od tega pridobiti podporo za vnos zlatega pravila, kjer so naši glasovi pomembni.
O POTREBI PO ŠE ENEM REBALANSU V TEM LETU: Lastnega denarja za svoj pospešeni razvoj niti v najboljših letih nismo imeli. Zdaj je bilo doseženo splošno soglasje, da se je treba zadolžiti za naložbe, ki omogočajo razvoj, ne za standard, ki si ga ne moremo zaslužiti s svojim delom. Če hočemo priti do tega, moramo ceno zadolževanja znižati in brez varčevanja ni in ne bo šlo.
O UMIKU IZ PREDSEDNIŠKE TEKME 2007: Ni mi žal. Teh izkušenj nikoli ne bi pridobil. Kolikor je bilo vse skupaj tudi grenko, je v marsičem naredilo iz mene bolj izkušenega politika.
O HRVAŠKEM SOLIRANJU V ZVEZI Z VARČEVALCI LJUBLJANSKE BANKE: Seveda sem bil nekoliko vznemirjen, ker sva se s predsednico Jadranko Kosor že dogovorila. Sklep vlade je odstopal od dogovorov in bi lahko zapletel vrsto stvari. Pogovorov z novim hrvaškim premierom Zoranom Milanovićem ne bi želel komentirati.
O POLITIČNIH PORAZIH MERKLOVE V NEMČIJI: Nekaj časa se je zdelo, da padajo v EU le vlade, ki se domnevno niso bile sposobne uspešno soočiti s krizo. Tudi v Nemčiji, ki se je po makroekonomskih kazalcih uspešno spopadla s krizo, se lahko zgodi, da bo Merklova padla. Soočamo se z dejstvom, da smo živeli nad svojimi sposobnostmi. Vedno se pojavi vprašanje, ali bodo ukrepi legitimni, družbeno pravični. In takoj ko ima en del družbe, ki sicer ni politično močan, a je najbolj prizadet, občutek, da so bili ukrepi krivični, ima v času krize moč, da ustavi ta prizadevanja.
ALI BO JANŠI USPELO, KAR NJEMU NI, LOGISTIČNI HOLDING Z DEUTSCHE BAHNOM : Upam, da se bodo dogovorili. Vlada ga bo lahko sprejela, če bo mirno pogledala Slovencem v oči in rekla, da je finančno vzdržen – za nas in za vlagatelja.
O SD V RDEČIH ŠTEVILKAH: Finančnih težav ni.
