Boris Meglič: Nisem socialist, ker pri meni razum prevlada ugodje

28

01 meglicBoris Meglič je klasičnimi liberalec, ekonomski analitik in svobodni raziskovalni novinar, ki trenutno urednikuje na PortalPlus. Z njim smo se pogovarjali o ekonomski situaciji v državi, klasičnem liberalizmu, ostankih socializma, sindikatih, svobodnem trgu, medijih, politiki in drugih aktualnih temah.

Mladi zadnjih 20 let ne dobijo službe razen po sorodstvenih vezah ali preko tega, da jih koruptivno zaposlujejo politične stranke v javnem sektorju, da dobijo svoje zveste volivce. Zakaj je z mladimi tako?

Sam pripadam mladim. Mladi nosimo veliko odgovornost, da smo na dnu družbe. Država sistemsko spodbuja mularijo, da so celo večnost v šoli. Pri nas vlada tudi sistemski aparthaid med starimi in mladimi. Starejši imajo:
1. redna delovna mesta, ki jih je skoraj nemogoče izgubiti, tudi če nič ne delajo in so rezervirana  zgolj za njih
2. certifikati ( kapital) so bili podeljeni vsem, rojenim do leta 1991. kdor se je rodil dan za tem, je bil opeharjen vsega
3. večina starejših je tudi za majhen denar kupila stanovanja po Jazbinškovem zakonu

Stara generacija (>50 let) je pohlepno prigrabila  vse, kar je bilo na mizi. Pustili niso niti drobtine. Tudi zakonodaja glede odpuščanja je prirejena tako, da bodo službe izgubljali mladi, ker so zadnji prišli in nimajo službe za nedoločen čas. Ker so delovna mesta oddana, odpuščanja pa ni, tako kot ne novih delovnih mest, mladi do teh zaposlitev ne morejo. Redno zaposleni ( stari) bodo ostali na teh mestih dokler bodo obstajala. Kaj je lahko bolj pohlepnega in nemoralnega kot nagrade za stalnost, tudi če 30 let ne delaš v službi nič ali večinoma škodo?

Delovno mesto bo najbolj varno takrat, kadar ima podjetje potrebo, da se neko delo opravi. Tudi, ko se bo vsako noč odprlo več delovnih mest kot pa zaprlo. Ne pa, da pišemo zakone in pravila, da zabetoniramo varnost delovnega mesta, ker s tem potapljamo podjetje in podjetnike, na koncu pa še večino zaposlenih, ki pridno in dobro delajo. Pri nas so delovna mesta zaradi pravilnika, ne pa zaradi potreb. Zaradi centralnega plana. Potrebno je narediti prožen trg dela, da se lahko podjetje hitro prilagaja spremembam na trgu, da lahko hitro zaposluje in hitro odpušča. Da hitro odgovarja na potrebo po opravljenem delu, ne pa po varnih službicah v vati.

Nabor socialnih pravic je v Sloveniji vezan na obliko oziroma vrsto pogodbe o delu, ne pa na višino zaslužka. Jaz delam po avtorski pogodbi in plačujem 40% od zaslužka državi, a država mi od tega nič ne nudi: ne zdravstva, ne sociale. Veliko bolj pravično bi bilo, da pogledamo, koliko nekdo vse skupaj zasluži in na to udarimo davek  na ta zaslužek  in povemo, koliko komu pripada sociale: zdravstva, penzije, socialnih pravic…

Mladi morajo narediti “prekuc” v načinu razmišljanja, da spremenimo aparthaid. Do takrat bo družba na meji revolucije. Saj giljotina revolucije visi nad glavo nevarno prav takrat, kadar je družba zelo nepravična in brutalno izkoriščana od privilegirane kaste, kar pa rezultira v splošni bedi.

V slovenskih medijih imate nekaj delovnih let izkušenj kot novinar z univerzitetno diplomo ekonomije: kaj se znotraj medijev dogaja, koliko je profesionalnosti, liberalnosti in koliko cenzure?

Delati sem začel za video portal Vest.si, potem sem bil na Dnevniku nekaj let, pa v Financah, sedaj pa sem sam postavil spletni raziskovalni časopis PlusPortal.si, kljub številnim oviram, ki so mi jih postavljali celo ljudje, ki sem jim zaupal. Mediji pišejo naročene članke, uredniki so vsak dan v navezi s tajkunom, ki jim daje navodila. Urednik zaposluje mlade novinarje za 4 mesece in jih na začetku pusti pri miru, in če je oseba dovolj ideološko izkrivljena in vodljiva in obvlada samocenzuro, morda dobi redno zaposlitev. Potem prihajajo na mizo samo še navodila, koga je treba napasti in koga hvaliti. Ko se je pred leti zamenjala oblast, je novi zmagovalec prišel v tuj medij in izsilil (odrekel reklame državnih firm v mediju), da so moji kolegi leteli ven, par novinarjev in urednikov pa je dobilo tudi podkupnine. Nek urednik pa je dejal:«Evo, še zadnji “desnjakar” je letel!« Sedaj pa vidim medij tajkuna, ki se je navidezno obrnil proti svojemu tajkunu, a objavljajo samo tisto, kar je že znano in dostopno, zaradi blefiranja objektivnosti.

Kateri citat ti je ljub od očetov klasičnega liberalizma?

Od avtorjev mi je na prvem mestu Adam Smith, nato Avgust Hayek in na tretjem mestu Milton Friedman. Adam Smith je zadel rakavo rano slovenstva: “Obstajajo ljudje, ki svoje trdijo samo zato, ker tako mislijo in iz edinega razloga – da tako mislijo!” Ni razuma, ni argumentov, ni razlage. Zato težko vodimo dialog s socialisti, ker je tu več čutnosti kot pa razuma in to tistega na prvo žogo (sicer naj mi kdo pojasni od kje premoženje vsem iz partijskega vodstva). Socialisti trdijo, da človek izkorišča človeka v kapitalizmu, ja pa pravim, da je to izkoriščanje najbolj kruto v socializmu. Tam zadošča čin da buzeriraš vsakogar, ki je pod tabo na vseh ravneh življenja in ne le v materilnem smislu.

Škotska revolucija (iz katere izhajajo klasični liberalci in tudi sam) je zahtevala svobodo posameznika, ki ne sme biti pogojena s svobodo nadaljnjega. Francoska revolucija (iz katere izhajajo socialni liberalci ali socialisti), ki se je zgodila dosti kasneje in iz katere so izšli socialisti, pa je odgovor na verske vojne in fevdalizem in skuša povezati ljudi v bratstvo in narod. Čeprav je ravno stopnjevanje Voltairovega vpliva na Napoleona na koncu pripeljalo do WW2 ( nacionalno zavedanje, prebujanje, Ilirija, a Napoleon fevdalizma ni ukinil).

Vsa Slovenija je ujetnica razkola glede socialističnega vprašanja kapital ali človek, kjer se že manipulativno predpostavlja, da mora biti socialen, čuteč in normalen človek na strani človeka in proti kapitalu? Kako bi vi odgovorili na to manipulativno vprašanje?

Kapital je s strani socialistov demoniziran izraz. Kapital je premoženje, zaposluje ljudi. Socialisti imajo radi to besedo kapital le, ko ga napiše Marx na rdečo platnico, ne pa, ko ga uporablja Adam Smith. Kapital je nevtralna stvar, lahko je pozitiven, lahko negativen. V prostoru se združuje nekdo, ki ima poslovno idejo, ljudje, ki vlagajo svoj denar in delavci, ki želijo delati za plačo. Ni dobro gledati na bogastvo, denar in kapital kot na hudiča in hliniti, da jaz pa nisem nič pohlepen in grabežljiv. Cerkev je čudno gledala na kapital v srednjem veku, investiranje, posojilništvo. Naj ne bi bilo po Svetem pismu posojanje oziroma bogatenje na uboštvu nadaljnjih, zato so rekli, naj se s tem ukvarjajo Židje. Donosno je bilo tudi menjalništvo, saj je vsaka grofija kovala svoj denar. In Židje, ki so že tako bili v finančnih poslih, so prevzeli še to menjavo. In pri tem gotovo niso delali izgub. Za tem so dobili tudi monopol nad izdajanjem menic. Te so se razmahnile pri trgovanju z oddaljenimi kraji, saj je bilo veliko razbojništva, kar je pomenilo tveganje. Menice so tako postale varen prenos denarja in Židje so prevzeli še ta denarni posel. Tako so prvi monopol nad finančnimi posli prevzeli Židje in ustvarili zajeten kapital.

Velik predsodek v Sloveniji je, da vsak, ki ima denar oz. kapital, z njim izkorišča delavce in dela neetična dejanja. Pred kratkim sem govoril z mladim parom, ki sta pred leti delala v državnem podjetju, kjer je bil organizacijski kaos, veliko psiholoških pritiskov in slabe plače. Zato sta šla ven in postavila svoje podjetje na 3.000 prihranjenih evrov. Do danes sta ta znesek postoterila in prav toliko sta tudi morala vplačati  državi davkov. Kaj menite o kapitalu, podjetnosti in izkoriščanju?

Kapital je podlaga, osnova, da se začne nekaj delati, ustvarjati. Je nekaj, kar nas hrani in obleče. Slovenci imamo slab odnos do tega izraza zaradi pretirane egalitarnosti, ki je izprijena. V Sloveniji so kapital hiše in stanovanja, ker je režim ljudem prepovedal ukvarjanje s podjetništvom. Če si zaposlil 5. zaposlenega, so ti nacionalizirali podjetje, ker so koncept dela razumeli drugače in so takšne podjetnike dojeli kot neke ljudi, ki se okoriščajo na delu nadaljnjih. Poznam zakonca iz Krškega, ki sta delala igrače, kocke iz katerih so otroci sestavljali sliko. Kot nekakšni puzli so bili. Onadva sta se v delu morala ustaviti, da ju režim ni kaznoval in jima podjetje nacionaliziral. Socializem je ubijal podjetnost in ustvarjalnost. Bogve koliko takšnih je pobegnilo samo zato, ker so hoteli ustvarjati. Kriza po osamosvojitvi je bila hujša kot je danes, saj je BDP padel za 20%. V SFRJ so na podjetnost gledali kot na sužnjelastništvo, kot na širjenje izprijenega imperializma, izkoriščanje človeka po človeku. Slovenci smo s podjetništvom začeli pridobivati izkušnje šele po osamosvojitvi.

Seveda je okoriščanje slabo, ni pa vsako vlaganje denarja grdo ali okoriščanje. Dobiček je treba gledati, koliko kdo prispeva dobrega za reveže, za socialo. Kdor ima več dobička in je dober podjetnik, ta je več vreden za celo družbo, saj ji prispeva več denarja. In ne le to. Tisti kup denarja v naročju podjetnika priča o tem, koliko dobrega je ta naredil za družbo. Vsaj v sistemu, kjer nihče od njega ni bil nič prisiljen kupiti, ampak je to želel sam. Nasprotno pa je tam, kjer država naredi monopol iz kakršnihkoli razlogov. Tam pa dobiček odraža regulacijo in ne koristnost podjetnika za družbo. Svobodni trg pove, koliko je kakšen podjetnik koristen za okolico. Kot pravi dr. Ljubo Sirc v esejih: le podjetnik lahko hitro prepozna potrebe okolice kot poslovne priložnosti in jih udejanji, potrebe človeka, potrebe družbe. In sam nosi tudi tveganje za svoje poslovne odločitve, kar je najvišja stopnja odgovornosti. Podjetnik z vlaganjem svojega denarja v podjetje tvega svoje premoženje, zato ugotavljanje njegove odgovornosti za spodletele akcije nima smisla. Imamo pa socialistične gospodarstvenike, ali po svetu slabe managerje, ki so v zrak vrgli cela podjetja in tovarne, nekaj 100 milijonov € denarja, ki ni bil njihov. Zato se ne strinjam z delavskim delništvom, ker hočejo deliti samo dobičke, ne nosijo pa odgovorno tudi izgube denarja v primeru izgub podjetja.

V Sloveniji imam nenormalno veliko državnih podjetij, katerih talci smo državljani. Država nadzira kar 65% gospodarstva. NLB, Mercator delajo velike izgube. Dolg mercatorja je 6x njegove vrednosti. Samo vlagati moramo denar, da pokrivamo astronomske izgube negospodarnih in na GZS nagrajenih gospodarstvenikov.

Mura, Helios, Telekom, Mercator, Cimos, Litostroj, povsod je preveč zaposlenih, kar pomeni, da jih velik delež dela zelo malo ali slabo – na koncu pa imamo veliko socialno bombo, ko jih večina izgubi delo?

Povsod je podobno v socializmu. Socializem je zaposlitev videl kot socialno kategorijo in zato je bilo skoraj praviloma v vsakem podjetju preveč zaposlenih, kar pa je usodno vplivalo na stroškovnost, s tem pa na nekonkurenčnost.

Prepozno prodajamo podjetja. Če bi jih prej prodali, bi dobili višje odkupnine in trg bi sproti poskrbel za majhne viške delovne sile ter bi jih sproti prezaposloval. Tako pa politično umetno zadržujemo odpuščanja, dokler vse ne poči. Potrebe po delu podjetje nima, mora pa umetno zaposlovati viške ljudi, na koncu pa se celo podjetje potopi in ni vredno nič. To zato, ker podjetju lahko pustimo samo da propade, če mu onemogočimo prilagajanja sprotnim razmeram na trgu.

Zakaj sindikati zagovarjajo za podjetja in njihove zaposlene škodljivo logiko?

Sindikati živijo od 30% delavcev, ki jim vsak mesec nakažejo 1% svoje plače. To je ogromno denarja. Neodgovorni so in zganjajo populizem, verjetno gre predvsem za okoriščanje. Zanima me, koliko so sploh sindikati reprezentativni. Vlečejo logiko populizma iz SFRJ, čeprav danes pozabljamo, da je bilo na koncu v SFRJ povprečna nezaposlenost med 15 in 20%, kar je še vedno veliko več kot danes. Mura in Litostroj sta tipična problema socializma, ko se celo podjetje potaplja, ker je v njem preveč delavcev, več jih je, kot je dela, zato se čaka in čaka, dokler ne gre vse v potop. Poči čez noč in tisoče ljudi je trajno na cesti. Vlade se s takšnimi težavami ukvarjajo samo toliko, kolikor je potrebno, da ne dobijo same ta problem z delavci v svojem mandatu.

Kaj je temeljna slabost socializma ( državni kapitalizem nasproti liberalnemu kapitalizmu ( svobodni trg in pravna država)?

Cilj pravega kapitalizma je, da bi delavci delali več in kvalitetneje, saj jih pri tem motivira plačilo, utemeljeno na njihovi prizadevnosti in koristnosti za trg, torej ljudi, ki kupujejo. Cilj socializma pa, da bi spodbujali udobje delavca. Vemo, da so delavci v SFRJ delali od 8 ur samo 3 ure efektivno. Ob 14h so bili doma in bog ne daj, da bi jih kdo takrat skušal zadržati v službi. Temu primerno so bile mizerne plače in storitve v družbi. Ključna napaka socializma je, da delavcu omogočaš, da ima vse in da nič ne dela. Na ta način se mu vzame motivacijo za delo, ki ji nekateri rečejo tudi prisila. Ampak to je normalno, tako kot to, da se svet vrti. Nikoli v zgodovini človeštva se namreč ni dalo preživet, brez da bi se delalo ali pa, da bi se delalo nesmiselne stvari. To se je zgodilo z našimi starejšimi državljani (nad 50 let), ki jih država že vse življenje drži v vati in jih ščiti z neštetimi zakoni. Tudi pred realnostjo in »surovostjo« sveta, ki je realna. Zato so od tega izziva odtujeni, čeprav je življenjsko pomemben.

Kruh in zdravila ne morejo biti pravica. Če je potreba prvega še tako velika in banalna, to ne more pomeniti odgovornosti nadaljnjega, da prvemu to priskrbi. Vedno gredo takšne stvari na račun nekoga drugega. Seveda se je treba dogovoriti za minimum sociale, saj človeka ne moremo pustiti preminiti od lakote na cesti, toda treba je opredeliti kaj je sociala, saj jo danes večina ljudi pohlepno zlorablja.

Državna podjetja, javni sektor so samo navidezno javni in državni, podružbljeni, v resnici so to že zelo dolgo do konca sprivatizirani s strani notranjih in zunanjih privilegirancev, ki branijo status quo. Sami vrtički in fevdi.

Jaz bi ločil. Eno so javni sistemi, javni sektor kot šolstvo, zdravstvo in javna uprava. Kar je vse javna dobrina, zastonj dobrina, storitev. Ta na koncu izpade najdražja in najslabša in vsem pripada, pa še v izobilju je je, ker jo zagotavljamo vsem vprek.
Včasih je vsak iz tovarne znosil vse, kar se je dalo, ne samo tisto kar je doma rabil v času SFRJ.

Glavni problem so državna podjetja, ki so molzne krave za kriminalne skupine, interesna omrežja. Bratuškova je pred kratkim rekla, da bo luknjo pokrila iz višjih dividend državnih podjetij. To ni modro, ker ta podjetja ne bodo imela več denarja za razvoj in bodo v krajšem času propadla. Senica je svetoval Mercatorju menda za 5 mio €, Lahovnik je svetoval v prid Laškega proti Interbrewu.
Ampak vsaka svetovalna pogodba ni slaba, je pa veliko od teh v državnih podjetjih način molzenja denarja iz njih. Kar 65% gospodarstva je vezanega na podjetja v državni lasti, kar je podoben model kot Mussolinijev socializem oz. fašizem, ki je velika državna podjetja namenil za kasto »Naših« socialistov, fašistov, partijcev. Korporativizem, ki ga v slovenski model vse bolj vrivajo tisti, ki v resnici skušajo dobiti vzvod za molžo državnih podjetij.

Ali svobodni trg koristi samo bogatašem in kapitalu ali tudi delavcu, človeku z malo lastnine, kot sva midva?

Koristi vsem, ki kupujemo dobrine. Verjetno se bomo strinjali, da nam vsem premoženje godi. Če kdo misli drugače, mu predlagam, da se odreče plači in hiši v kateri živi. Zmaga tisti podjetnik, ki najboljšo ponudbo prinese na svobodni trg. Koristi delavcem, da dobijo delo. Regulacija države in birokratov pa povzroča omejevanje te izmenjave, nagaja podjetnikom in fer mehanizem spravi iz optimuma v anomalije.

Saj ni svobodni trg enako potrošniški družbi. Sam zelo asketsko nakupujem in malo zapravljam?

Tudi, če kupim 1 kilogram kruha in liter mleka na dan. Povsod imamo askete, na levi in desni in povsod imamo zapravljivce in pohlepneže, med socialisti, levimi in desnimi. Gre za to, da trošimo, ker imamo potrebe. Torej smo potrošniki vsi. Ali potrošništvo fetišiziramo pa je stvar česa drugega. Ampak o tem vemo vsi, ki radi hodimo po trgovinah, kajne?

Da je svobodni trg rak rana potrošništva je spet stigmatizacija in ‘sataniziranje’ svobodnega trga. To je samo način organiziranja menjave dobrin. Gre za neregulirano menjavo (denarja za dobrino) kjer šteje samo dogovor med kupcem in prodajalcem. Kaj je v tem slabega? Pohlep je obče človeška lastnost in je lasten vsaki osebi. Ponekod prevladuje, ponekod ne. Ampak to ni stvar socializma. Socializem je hotel pohlep prepovedati, kapitalizem pa mu da proste roke, da se na trgu uravna. Ampak nekdo je pa le hotel gradove, otočja in celo vlake in najdražje avtomobile. Je to skromnost? Ja. O Titu govorim. Tistem Titu, ki je pridigal o skromnosti iz zasebne jahte, ljudje pa so mu nasedali. Morda torej ni kriv za pohlep ravno kapitalizem in prosti trg. To je stvar relativno primitivne propagande.

Kako ste prišli v stik s klasičnimi liberalci?

Preko študija ekonomije in to nezavedno. Tudi sam sem bil prej lahko socialist, spogledoval sem se s socialnimi modeli, ki so prestavljali čutnost, ki je lepa vrednota in lastnost. Nekoč sem prebral reklo: ” Ko si mlad, pretirano čustven in idealist, sanjaš o socializmu. Ko pa si starejši in razumnejši, pa postaneš liberalen.” Iskal sem najbolj pravičen sistem, ki je predvsem učinkovit: Kaj ga najbolje opiše? Svoboda prostega sklepanja pogodb in odgovornost, ki iz tega sledi, nereguliranost, podjetniška pobuda. Sicer pa je klasični liberalizem treba živeti in ne o njem samo govoriti.

A niste prišli v stik z liberalizmom preko študija pri profesorjih dr. Šušteršiču in mag. Radu Pezdirju?

To je bilo kasneje. Pri študiju sem samo enkrat dobil negativno oceno, ko sem šel popravljat šestko. Dal mi jo je profesor Šušteršič, obrazložil pa tedanji asistent Rado Pezdir. Pezdir je moj največji neformalni mentor. Z njim sem velikokrat debatiral o ideji učinkovitosti, smiselnosti in pravičnosti, sicer pa vsekakor o ekonomiji (druge debate rajši pustiva v tem intervjuju ker niso stvar konteksta. Smeh.). Velikokrat sem ga skušal demantirati in včasih, si laskam, mi je celo uspelo. V študentskih letih se nikoli nisem predajal sentimentalnosti in hlinjenju čutnosti, kar je tako značilno za socialiste. Sedaj smo prijatelji in imamo podobne poglede na družbo.

Zakaj je v Sloveniji tako nenormalen odpor do liberalizma v primerjavi z Evropo, Ameriko in Azijo? Tako malo ljudi ga podpira, niti ene stranke ni.

O tem je že Drnovšek govoril. Leta 1998 se je v Sloveniji zgodil preobrat. Propaganda proti liberalizmu je bila vedno hujša, da je prosti trg prevara in kapitalizem kraja. Vemo pa, da je bilo v zgodovini po svetu veliko različnih socializmov v zadnjih 200 letih in nobeden ni deloval razen Hitlerjeva nacional-socializema. Del Nemčije, ki je šel po drugi svetovni vojni pod rusko sovjetsko okupacijo, je vidno propadal in to je morda najboljši primer, ker gre za isto ljudstvo, isto ozemlje in različen model. Socialisti so vedno in povsod vladali avtoritativno in gospodarsko neučinkovito.

Vzrokiodpora do liberalizma v Sloveniji so:
1. nerazumevanje oziroma neizobraženost
2. dolgotrajno demoniziranje
3. dolgotrajen proces propagande iz hladne vojne.

Socializem je utemeljen na čutnosti. Večina ljudi ima vsaj malo čutnosti, zato jih je lahko pritegniti s puhlicami. Pri klasičnem liberalizmu pa gre za razum in z logičnimi argumenti je težko nagovoriti večino, ki malo uporablja razum ali pa ga sploh ne uporablja. Dejstvo je, da odkar se svet vrti, si večina želi polastitve bogastva manjšine. In socializem je ponudil odgovor na to – polastitev bogastva drugih.

Koliko poznate zgodovino klasičnega liberalizma v Sloveniji?

V času Tavčarja je šlo bolj za kulturni boj proti Cerkvi v zahtevah, da duhovniki niso več politiki, in da se Cerkev in država ne spajata. V zgodovini Cerkve sem zasledil veliko liberalne misli. Drugače pa so bili prvi pravi liberalci kranjski podjetniki leta 1920, kot recimo oče dr. Ljuba Sirca. S prihodom komunistov na oblast je izginil edini resni zametek liberalizma. Ljuba Sirca so hoteli ubiti kot Nagodeta (pa so ga iz obsodbe na smrt zaradi pritiska množic potem pomilostili na zapor), pa čeprav je ves čas delal za OF.

Nekje sem bral, da je bil Kranj najbolj liberalno in gospodarsko razvito mesto v Jugoslaviji v 20. stl. v času kralja Aleksandra, saj so ga šli podjetniki prosit, da bi naredil Kranj za neke vrste davčno oazo, prostotrgovinsko cono. Tako je prišlo v Kranj veliko uspešnih čeških podjetnikov in investitorjev in nastajala so zelo uspešna podjetja, ki so zaposlovala nekaj tisoč delavcev.

Tega ne poznam tako dobro. Vem samo, da je kralj Aleksander Karadžorđevič imel monopol nad vzrejo in prodajo prašičev v Avstrijo. Ni bil pa neumen, da bi dvigal davke in uničeval gospodarstvo, podjetništvo in s tem blagostanje državljanov.

Kaj veste o Cerkvi in liberalizmu?

V zgodovini je imela Cerkev kar nekaj mislecev, ki so zagovarjali svobodni trg in podjetništvo (univerza v Salamanci v srednjem veku). Seveda je morala iti v spor s socializmom, ki ji je hotel ukrasti lastnino. To je logičen konflikt vsakega lastnika kapitala s socialisti. Po drugi strani pa vsakdo, ki odloča, dela tudi napake. Večina slovenskih katolikov je odraščala v socializmu. Tudi vrh slovenske duhovščine je zelo socialističen. Papeževa enciklika Rerum Novarum je socialistična, ne samo levičarska. Več se s tem nisem ukvarjal niti kaj drugega zasledil. Že Mićo Mrkaić je pisal, da med rdečimi in črnimi socialisti ni večjih razlik, le to, da imajo eni pod blazino v postelji Kapital od Marxa, drugi pa papeževo encikliko Rerum novarum.

No, Štuhec naj bi se deklariral za klasičnega liberalca, toda z nekaterimi posegi v javnost in dejanji je daleč od tega.

Papež Frančišek je poleg velikih simpatičnih potez in dejanj na žalost večkrat izjavil par obsodb prostega trga in kapitalizma.

Naši socialisti, ki niso pravi levičarji, očitno ne poznajo evropske levice. Saj obstaja levica, kjer niso socialisti in komunisti ( skrajneži, hard core). Pri papežu vidimo, da ni samo levičar, ampak tudi socialist. Čakam, da ga slovenski socialisti podprejo. Ampak tega ne bodo nikoli naredili. Ker bolj sovražijo Cerkev kot ljubijo socializem. Po drugi strani pa v Sloveniji nimamo pravih kapitalističnih, prostotržnikov, desničarjev, ker bi ti morali kritizirati papeža in protestirati proti njegovim izjavam.

Kakšni so strankarski gospodarski programi glede na liberalno gospodarstvo?

Združena levica so hard core. Jelinčič je zadnjič duhovito rekel: ” Vi pa ste taki kot so bili tisti, ki so leta 1917 zmagali – boljševiki!” Zagrizeni, fanatični. Blago levico je prevzel Cerar in s tem sta obe stranki izrinili SD, ki je največ izgubil. SD po Pahorju zagovarja vedno bolj trde socialistične parole kot je proti prodaji državnih podjetij, pa že tako smo čudaki v Evropi s 65% državnega gospodarstva. SLS je prav tako zelo socialistična, saj je pred kratkim prav Radovan Žerjav v vladi Janeza Janše blokiral prodajo NLB. Zato je država vzela davkoplačevalcem milijarde, da je pokrila izgube neodgovornih in slabih socialističnih gospodarstvenikov. SLS s subvencijami in socialnimi podporami podkupuje kmete. DESUS je tudi socialistična in stanovska stranka, ki podpira privilegirane starce, ki so že celo življenje zaviti v ‘vatko’. Podpirajo višanje davkov in ohranjanje državnega gospodarstva. V vseh strankah najdemo ostanke socialistične miselnosti. Gospodarsko liberalna stranka je bila Janšev spin-off. NSI se je umaknil socialističnemu programu in ima zelo dober nov program . V njem so misli Smitha in Misesa. Vprašanje pa je, ali je njihova volilna baza dovolj zrela zato in dovolj desna, da bodo sprejeli ta program, ki je načeloma v večini konsistenten, le na dveh točkah ni: glede zelene energije in EU subvencij. SDS pa je vsekakor manj socialistična kot SD, a še vedno je.

Torej “desnica”, SDS in Janez Janša nimajo kaj skupnega s klasičnim liberalizmom, je vse to bolj pretvarjanje?

Gotovo! Če gledamo samo njen nov program, je ta poln etatizma. Država naj bi se po njihovo vmešavala v vse živo. Vse živo hočejo regulirati. Državo skušajo ohraniti tako glomazno, vsemogočno proti malemu posamezniku, ki jo mora le pohlevno ubogati. Tudi volilce podkupujejo sistemsko z ukrepi kot ostale socialistične stranke. Sicer je bil program 10+100 dober. Ta pa je veliko slabši. Morda so manj delali, ker se stranka ukvarja samo še s Patrio, sodiščem, zaporom in Janezom Janšo. Janeza Janšo je treba oceniti po opravljenem delu: nič ni privatiziral, nobenega podsistema ni resno reformiral, nič ni davčno razbremenjeval. Eno govori, drugo dela. Vidim ga kot najboljši produkt UDBE (smeh). Vse vzvode je hotel prevzeti. Najprej je bil socialist, potem etatist, sedaj pa je oportun klasični liberalec.

Vaš prijatelj Rado Pezdir je že pred 6 leti izdal knjigo, kjer je dokazal, da tranzicija v Sloveniji ni uspela, nismo niti na tretjini poti.

Gotovo ne more uspeti, če slovenska družba večinsko zaupa vse vzvode moči staremu partijskemu vodstvu. Če se odločimo, da nekam gremo, potem pojdimo in se ne ‘pejmo’ gradualizma. Ne pa, da smo na mestu. Počasi smo šli za to, da so lahko tovariši pokradli podjetja in banke. V svetu imamo dva skrajna primera tranzicije: slovenski ničelni primer in estonski 100% primer. Slovenija je bila v štartu zelo vezana na EU trgovino, Estonija pa na Rusijo. Njim je ruska mafija zelo ovirala tranzicijo. Mi pa še danes z dobički izvoznikov v EU rešujemo večino slabih socialističnih podjetij.

Omenili ste rusko mafijo. Kdo najbolj izčrpava davkoplačevalski denar in kapital Slovenije: mafija ali birokracija ali politika, da do revežev pridejo samo drobtinice?

Največ škode v milijardah evrov je zaradi neučinkovitega javnega sektorja. Preveč je neumnih, slabih in neodgovornih odločitev, slabega dela, napačnih smeri, velikega razmetavanja denarja, dobrih plač neodgovornih in sinekur; skratka, sistemskih rezerv.

Koliko je po vaši oceni sinekur v Sloveniji (sinekura je dobro plačana službe cca > 1.500€ brez delovnih rezultatov, brez odgovornosti, brez nadzora delavca)?

Ocenjujem, da je 10 do 15% ljudi v javnem sektorju odveč in bi ob potrebni optimizaciji ta sektor dosegel iste rezultate. To je cca 25.000 ljudi, ki zelo ležerno živijo in nimajo slabe vesti, da grdo izkoriščajo delavce.

Tajkun v japonščini pomeni spoštovanega (ustvarjalnega) podjetnika, pri nas pa je to oznaka za ljudi, ki ne znajo ustvarjati, gospodariti, ampak pohlepno grabiti in izsesavati. V državna podjetja so prišli kot ubogljivi birokrati, nastavljeni od politikov in so podjetja pokradli in uničili. Zakaj mainstream mediji skušajo tajkune enačiti z liberalizmom in neoliberalizmom?

Tajkuni so bili v Sloveniji tisti aparatčiki v državnih podjetjih, ki so z blagoslovom Mencingerja in Kučana (F21) varovali nacionalni interes, slovensko socialistično lastništvo: Šrot, Kordež, Petan, Pavček, Bavčar. Polastili so se finančnega toka podjetja, kar v normalnih državah velja za velik kriminal.

Neoliberalizem pa je čista psovka zadnjih nekaj let. S to besedo označijo vsak kriminal, da bi ga prilepili na kapitalizem in liberalnost. Smo najbolj egalitarna država v Evropi. Bolestno zavistno nas moti, če ima kdo en € več kot jaz. Toda, da je nekdo zaradi dela bogatejši, je v normalnih državah zelo pozitivno. Bill Gates in Steve Jobs sta primera podjetnikov, ki sta ogromno dobrega naredila za svoje delavce in celo družbo. Pri nas pa tajkuni niso naredili nič podjetniškega, nič niso ustvarjali, nič niso naredili za trg. Šli so v banke k svojim pajdašem in si neopravičeno nakazali nekaj milijard denarja in ga zagonili in za to ne bo nihče odgovarjal.

Socializem ni socialen, temveč antisocialen, če gledava na vsa njegova dejanja in ideje, se vam ne zdi?

Beseda “socializem” me vedno asociira tudi na Goli otok.

To je sistem, ki jemlje tistim, ki bolje delajo in daje onim, ki ne, zato vse delavce pelje v to smer, da delajo manj in manj kvalitetno. Smer je navzdol, v revščino in razpad družbe. Če nekdo zasluži 1.100€, drug pa 900€, bo socializem poskrbel, da bosta oba dobila 1.000 evrov, zato bosta oba naslednjič bolj ležerno delala, plače pa bodo vedno slabše. Če ta, ki dela za 1100 evrov zmanjša aktivnost, se mu to pozna samo za 50 evrov in tako ta sistem konvergira v nič. Je sistem, ki nagrajuje ležernost in ugodje in s tem gospodarski propad in nazadovanje cele družbe.

Večina Slovencev je ekonomsko nesvobodnih. Vezani so na podjetje ali državo in morajo dostikrat biti tiho in prestopati meje svojih načel. Je ekonomska nesvoboda kriva za tako hlapčevsko in oportunistično, celo pragmatično obnašanje večine?

Ekonomsko svoboden je tisti, ki lahko prodaja svoje znanje in ni vezan na samo eno podjetje ali na državo, na oligarha. Vsak bi rad delal svoje, kar zna, naprej.  Problem je, ker ne moreš takoj postati notar, čeprav imaš vsa znanja, ne moreš postati varuška v svojem vrtcu, niti ne moreš ustanoviti svoje privatne šole, saj sistem z obilno birokracijo preprečuje konkurenco in ohranja monopole. Danes bi lahko šel od hiše do hiše in ponujal, da jim za 15€ 2x na teden odpeljem smeti na deponijo poslovnega partnerja in bi s tem gospodijnstvo prihranilo polovico stroškov za komunalo. A komunalna podjetja so pri nas monopolno zaščitena. Centralni planer vedno mnogo slabše in dražje vodi gospodarstvo kot tisoče malih podjetnikov.

Fevdalizem je naredil kvalitetni premik iz sužnjelastništva, kapitalizem v zadnjih stoletjih pa kvalitetni premik iz fevdalizma. S socializmom smo padli globoko nazaj. Demosov politik Ivan Oman je že pred desetletji preroško povedal, da je socializem zgolj neo-fevdalizem. Sami vrtički in sprivatizirana javna sfera.

Socializem postavlja veliko vrtičkov, pajdaška združenja si jih polastijo, cehovksa združenja si omejijo s pravilniki in zakoni lovišča in monopole. Cena zdravil v Sloveniji je 7-krat dražja kot v Parizu. Bistvo je prerazdeljevanje v socializmu. V fevdalizmu je bilo veliko represije, v sedanjem socializmu pa je ta fizična represija postala davčna represija in močna regulacija vsake dejavnosti od podjetja, do družine do vsakega posameznika. Angleži so drugače imperialno osvajali kot Španci in Portugalci, ki so obglavili vodstvo, na vrh so postavili svoje ljudi in zasužnjili južnoameriško družbo ter jo pokradli. Angleži pa so jo najprej dobili po buči, ko so pripluli po reki Hudson, nato so skušali motivirati Američane za bolj kvalitetno delo. Spustili so visoke davke na tobak, omogočili delo in sodelovanje ter pustili lokalno hierarhijo. Po 400 letih vidimo, da je bilo to najuspešnejši imperialistični pristop, kajti Latinska Amerika in Afrika se še danes otepata z revščino, bedo in vojnami. V Ameriki pa je potem tudi delitev dela pospešila razvoj, saj je vsak delal tisto, kar je najraje in najbolje delal. V Sloveniji pa se kralj spomni, da rabi par dvornih norcev in žonglerjev in naredi dodatne davke delavcem in postavi ministrstvo za kulturo.

Ste kaj zaskrbljeni za nedelovanje slovenske demokracije in pravne države?

Slovenci smo nezreli za demokracijo kar se vidi, da smo napeljani na kult osebnosti (Kučan, Janković, Janša, Virant, Cerar). Iz ulice potegnemo lutko in jo ‘nabildamo’. Demokracija nam je vsajena kot tujek, introjekt, ki ga še nismo ponotranjili. Nastanek demokracije ni delo parih modrecev, ampak mora vsak k njej prispevati s svojo racionalno odločitvijo, ki presega lastno ugodje. Mi pa o racionalnih stvareh ne znamo odločati racionalno, ampak takoj začnemo osebno obračunavati. Namen demokracije je, da se interesne skupine med seboj ne potolčejo. Demokracija zahteva racionalno in dosledno odločanje, pri nas pa nimamo racionalne večine, ampak večina odloča na podlagi ugodja, čutnosti. Slovenci pa prepuščajo odločanje Nadčloveku, Rešitelju, Gazdi, Titu – ki nas bo vse rešil. Vidimo, da ZDA ne morejo nikamor izvoziti demokracije. V Iranu lahko predsednik Ahmaninedžad pošlje svoj predlog skozi parlament, a ga na koncu lahko prst Ajatole blokira. Tudi pri nas imamo sive eminence, ki lahko blokirajo vse, kar se politiki dogovorijo ali kar vlada hoče spraviti skozi parlament. Te sive eminence so skrite ali pa se danes deloma razkrivajo. Potem pa dajmo to tujo demokracijo stran in naj se ti novi “Titeji” odkrijejo in kot Ajatola vodijo Slovenijo in naj za 100-krat zmanjšajo parazitstvo. Tako kot pri Titu naj samo majhna elita živi “preseraško” in na račun delavcev. In naj spet prevzgajajo celo družbo, čeprav je ravno liberalec tisti, ki takim “Džamahirijam” najbolj nasprotuje.

Boris Meglič, hvala  za intervju in veliko dobrih raziskovalnih člankov na portalu PortalPlus.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


28 KOMENTARJI

  1. Berem: “Papeževa enciklika Rerum Novarum je socialistična, ne samo levičarska,” in sprašujem gospoda Borisa, ali je vsako prizadevanje, da močnejši ljudje ne smejo izkoriščati šibkejših ljudi, že socializem?

    Gospoda Borisa so predstavili kot klasičnega liberalca in ni nič protestiral. Pa me zanima, kje postavlja mejo bogatenju posameznika? Mogoče pri človekovih pravicah?

  2. Se kar strinjam z gospodom Meglicem. Sem mislil, da sem najpametnesi, ko sem prisel iz Jugoslavije na drugo stran oceana. Potem sem zacel delati, nadgraditi svoje znanje, v podjetju kjer delam izberem sodelavce s katerimi lahko optimalno zakljucimo projekt, ki nam je zaupan. Jansa te lagodnosti ni imel pri vodenju Slovenije!

  3. Zelo dolg in oster intervju. Zaradi ugodja ga krscanski socialisti in jansevi fanaticni navijaci niso prebrali, ker bi bila potem tu v komentarjih vojna.
    Meglic je odlicen.

  4. Tekst ima par hudih napak.

    Friedrich August Hayek, škotsko razsvetljenstvo (in ne revolucija), predsednik Irana je Rohani (in ne več Ahmedinedžad – oziroma Ahmeninežad, kot napiše avtor), Napoleon in Voltaire kot izvor nacionalizma – prav tako neverjetna hipoteza …

    Uredniku PortalPlusa (ki je sicer duhovit portal) priporocam, da svoj protisocialistični entuziazem obrzda z nekoliko več ljubezni do dejstev.

    • Kako racionalno od tebe…ubogemu revežu ne dovoliš izražanja njegove čutnosti ter ga hudobno tolčeš z dejstvi!

  5. SOCIALNO TRŽNO GOSPODARSTVO

    Povzeto po mojem prijatelju in učitelju, Dr. Walterju Wellnerju, v 90ih letih vodilnemu ministrskemu svetniku, bavarskega državnega ministrstva za delo, družino in socialni red, München, ZRN.

    I. SOCIALNO TRŽNO GOSPODARSTVO

    1. Temelji socialnega tržnega gospodarstva
    Socialno tržno gospodarstvo je v temeljih svobodna, hkrati pa socialno obvezujoča gospodarska in družbena ureditev. Je “tretja pot” med kapitalizmom in socializmom in se je (posebej v Nemčiji) pokazalo kot najboljši med vsemi izvajanimi gospodarskimi modeli. S kombinacijo načela osebne in gospodarske svobode, z načelom osebne in gospodarske svobode, z načelom socialne izravnave si socialno tržno gospodarstvo prizadeva doseči gospodarsko zmogljivo in socialno pravično ureditev gospodarstva in družbe.

    2. Značilnosti in cilji socialnega tržnega gospodarstva
    Socialno tržno gospodarstvo se sestoji iz tržno-gospodarskih okvirnih redov in socialnih obveznostnih norm. Država ima nalogo ustvariti okvir za red, v katerem se gospodarski procesi lahko odvijajo po eni strani svobodno, po drugi strani pa tudi socialno pravično. S kombinacijo konkurenčnosti, prizadevanja za gospodarske uspehe in socialno zavarovanostjo človeka, kakor tudi za socialno izravnavo in pravičnost si socialno tržno gospodarstvo prizadeva zagotoviti enakost v priložnostih in v napredovanju na temelju dosežkov in lastne odgovornosti.
    Značilnosti in cilji socialnega tržnega gospodarstva:
    1. “blagostanje za vse”:
    – vzpostavitev delujoče konkurenčnosti, cene za dobrine in blago se oblikujejo glede na ponudbo in povpraševanje na tržišču, kakovost odloča o ceni; temeljno načelo: stroškovno ugodno in ustrezno množično povpraševanje.
    – svobodna gospodarska iniciativa za ustanavljanje in razvoj podjetij: podjetniki morajo izkazovati pogum in pripravljenost za tveganje in delo; svoboda trgovanja,
    – zagotovitev pravice do osebnega (podedovanega ali zakonito pridobljenega) zasebnega premoženja v vseh oblikah, tudi v obliki produkcijskega kapitala,
    – svoboda investiranja za podjetja in zasebnike, to pomeni naložbe na temelju načel potrošnje in donosov, kjer mora biti korist vseh sodelujočih v ospredju,
    – svoboda vseh državljanov pri potrošnji, torej svobodno odločanje, ustrezno nagnjenju in finančnim zmožnostim nakupa potrošnih in uporabnih dobrin (svobodno odločanje potrošnikov),
    – pospeševanje gospodarske rasti z investicijami v uspešno izvozno gospodarstvo, z visoko produktivnostjo,
    – prizadevanje za polno zaposlenost delovno sposobnih državljanov (najvišja možna stopnja zaposlenosti v državi)
    – pravična razdelitev dohodkov.
    2. Socialna varnost socialna pravičnost:
    – maksimiranje družbenega bruto proizvoda kot gospodarske podlage za financiranje socialne varnosti državljanov,
    – s svobodno izbiro poklica in delovnega mesta, možnost pridobitve kvalifikacije, fleksibilnost in možnost napredovanja. Nujno: kvalificirana izobrazba (dualni sistem med šolo in poklicem), kakor tudi možnost izobraževanja v podjetjih in zunaj njih za izobraževanje kvalificiranih strokovnjakov. Poklicna kvalifikacija je kapital in močno soodloča glede konkurenčne sposobnosti podjetja in narodnega gospodarstva.
    – Skupna družbena odgovornost delodajalcev in sindikatov, torej tarifnih (in nikakor ne socialnih) partnerjev za reševanje večine vprašanj gospodarske in socialne politike. Pri tem sta najpomembnejša koalicijska svoboda in tarifna avtonomija. Sem spadajo sklepanje tarifnih pogodb za ustvarjanje pogojev za plače in delo, sodelovanje in soodločanje v obratih, kakor tudi izgradnja delujočega sistema socialnega zavarovanja, kamor spadajo: pokojninsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje brezposelnih, nezgodno zavarovanje v okviru samouprave, kar pomeni, da delodajalec in sindikat skupaj, kot partnerja, sodelujeta v upravljanju socialnega zavarovanja zaposlenih,
    – politika tarifnih partnerjev (delodajalcev in sindikatov) mora biti vgnezdena v splošne ciljne usmeritve gospodarske in socialne politike,
    – socialno partnerstvo med delodajalci in sindikati pomeni aktivno sodelovanje v interesu vseh udeležencev (delodajalcev – podjetnikov in delojemalcev – sindikatov; stavke in izključevanja so skrajno sredstvo delavske borbe v izjemnih situacijah);
    – socialna izenačitev s korekturo gospodarskih procesov v doseganju rezultatov (progresija davčne tarife);
    – enakost v primerih, začetih na temelju državnih ukrepov socialne politike, pospeševanja družine, pospeševanja stanovanjske gradnje, pospeševanja izobraževanja;
    – oblikovanje premoženja za široke sloje prebivalstva s spodbujanjem varčevanja, soudeležbe delavcev v obratih, soudeležbe delavcev na proizvodnem kapitalu gospodarstva itd.;
    – obsežno socialno varstvo na temelju pokojninskega zavarovanja, zavarovanja brezposelnih, zdravstvenega zavarovanja, socialne podpore itd.

    3. Zagotavljanje stabilne vrednosti denarja:
    – z neodvisno centralno banko z instrumentarijem denarne politike (količina denarja, obresti, politika odprtega trga, kreditiranja itd.), z neodvisno kreditno politiko (omejevanje kreditov) za vzdrževanje stabilnosti valute in ukrepi za ohranjanje kupne moči denarja na temelju denarne politike, ki se orientira po gospodarskih zmogljivostih in produktivnosti slovenskega gospodarstva (magični štirikotnik: polna zaposlenost, gospodarska rast, stabilnost vrednosti denarja, zunanjetrgovinska izravnanost);
    – stabilizacijska politika za državni proračun z omejevanjem izdatkov (povečanje izdatkov le v višini realne gospodarske rasti);
    – tarifna politika usmerjena v produktivnost ( plače), ki jo izvajajo delodajalci in sindikati (tarifni partnerji);
    – zagotavljanje plačilno-bilančne izravnanosti in zunanje trgovinske izravnanosti (izvoz/uvoz, bilanca kapitala in storitev).

    SOCIALNO TRŽNO GOSPODARSTVO NE DELUJE, ČE NI VZPOSTAVLJEN SOCIALNI RED!

    • Že članek je bil dolg, te klobase pa res ne bom bral. Ali se ne bi dalo napisati kratkega povzetka in prilepiti link do celotnega teksta.

  6. Dober intervju, z večino se strinjam, z vsem pa ne.

    V zvezi s potrošništvom ni nikjer omenjeno, da je za učinkovito prodajo potreben učinkovit marketing.

    “Gre za to, da trošimo, ker imamo potrebe.” To je že res, ampak od kje pridejo potrebe? Zadovoljen in izpolnjen človek ima zelo malo potreb in to je za kapitalista slabo. Pravzaprav je to njegova največja težava. Za povečanje proizvodnje (ki prinaša dobiček) je nujno ustvariti potrebe. In to je naloga marketinga oz. Public relations (odnosi z javnostmi, propaganda). Za vpisovanje potreb v potrošnika pa se uporablja pretkane psihološke metode.

    Oče potrošništva je bil Edward Bernays, nečak Sigmunda Freuda. Zanimiv je že njegov prvi projekt na velikonočni paradi v New Yorku leta 1929:
    “Bernays je bil ta, ki je s svojim delom pri premagovanju enega največjih socialnih tabujev tistega časa – tabuja žensk, ki so v javnosti kadile cigarete -, zares jasno pokazal, kaj lahko »PR« ponudi industriji. Za pohod na velikonočni paradi leta 1929 je najel nekaj privlačnih mladih igralk. Te igralke so potem s cigareto v ustih korakale po Peti aveniji v New Yorku v družbi lepo oblečenih gospodov. Bernays je uredil, da je bil ta »šokantni« dogodek zelo dobro zabeležen. Slike dogodka je distribuiral tako uspešno, da je bil predstavljen v vseh večjih časopisih po državi in tudi svetu.

    Na podlagi tako ustvarjene novice, ki je bila seveda »lažna«, je rešil problem nizke prodaje cigaret. Skratka, ni bila emancipirana ženska tista, ki se je odločila: »presneto, kadila bom cigarete, in kadila jih bomo na prostem, pa če je to komu všeč ali ne.«.”(vir)

    • Vprašanje marketinga meče temno senco na idejo svobodnega trga.

      Tega vprašanja se bodo morali klasični liberalci lotiti, če bodo hoteli, da jim bodo ljudje sledili. To področje je po mojem mnenju eno glavnih orožij, ki omogoča popularnost socialističnim mladcem.

  7. Preseneča mladenič. Sicer to s socialističnim papežem in Rerum Novarum, mislim da vsega pa spet ne razume tako ostro, toda zanimivo.
    Kar se zaposlenosti v Jugi tiče, bi rad spomnil nostalgike na koliko že gastarbajterjev smo izvozili v Nemčijo? 2 milijona ali koliko že?! Toliko o 100% zaposlenosti.

  8. Mogoče bi bilo dobro, če ugotovite, da med tem, kar govori Boris Meglič in tem, kar je v komentarju prilepil Ivan Hartman kot socialno-tržni model obstajajo sorodnosti. In tudi velike razlike. Socialno-tržni model je gospodarski model krščanski demokracij in EPP. Ne liberalni.

  9. Sicer pa zavračam netolerantno retoriko, ki vse, kar ni striktno liberalno označuje z “zmerljivko” socialistično.

    Rerum Novarum in že prejšnje iniciative znotraj katoliške in protestantske Evrope so uveljavile tretjo pot med individualističnim liberalizmom in kolektivističnim socializmom. Niso odpravljale ne prostega trga ne privatne podjetnosti, so pa za socialne ( in ekološke) korektive, na subsidiarnem in solidarnem načelu spodbujajo nastanke socialnih mrež, zadružništva, zavarovalništva, ki ščiti male ljudi, tudi delavstvo ( da, izkoriščano, posebej v 19.stoletju, a tudi še danes marsikje)in kmetstvo.

    Cerkvi in krščanskim demokracijam se ni kaj sramovati, ne za Rerum Novarum, ne za personalistično filozofijo, ne za svoj socialnotržni model, ki je bil v povojni Evropi poleg Marshallovega plana osnova gospodarskega čudeža.

    Namesto vzvišenega plakatiranja, bi nemara g.Meglič pred to tradicijo lahko dal klobuk dol.;)

  10. “Nisem socialist, ker pri meni razum prevlada ugodje”

    ja, besede prenesejo vse. 🙂 pa poglejmo tale razum. 🙂 koliko je v tem človeku razuma npr. v osnovi pove že to, da kot model socializma pač izpostavlja sisteme, ki so bili tipična zloraba pojma socializem. to je tako, kot če bi kot model kapitalizma uporabljali zgodnji kapitalizem, ko so dejansko ljudje, tudi otroci, delali kot živina za to, da niti preživeti niso mogli, medtem ko je tista peščica kapitalistov živela v izobilju, na osnovi česar bi pač potem “razumno” ugotavljali, kako je kapitalizem gnil. 🙂

    druga stvar je pa ta, da očitno človek zadeve v osnovi ne razume. 🙂 ugodje je tipična vrednota oz. vodilo kapitalizma. 🙂 ker kapitalizem izhaja iz naravnega stanja, kjer vse funkcionira na osnovi svobodne volje in sebičnosti, torej tega, da si vsak poskuša, ravno zaradi ugodja, zase pridobiti čim več. to je vrednota kapitalizma. 🙂 zagotvaljati si ugodje. pri kapitalizmu človaka pri zagotavljanju svojega ugodja nič ne omejuje. človek je omejen zgolj s svojo sposobnostjo ustvarjati zase ugodje. 🙂 in potem pač služiš denar zato, da si lahko privoščiš ugodje. 🙂 ugodje je dejansko osnovni motiv kapitalizma, ker temelji na osnovnem motivu človeka kot takega nasploh. ki je spet ugodje. 🙂

    socializem je pa tipično razumski pogled nasvet, ker dejansko posega v neko naravo stvari, v naravo človeka. in s tem posega tudi v ugodje. v socializmu se mora človek samoomejevat, moraj omejevat svoje ugodje in za to uporabljat razum, s pomočjo katerega ustvarja neke vrednote, ki naravno stanje spreminjajo v družbeno stanje. s pomočjo tega razuma se potem sprašuje npr. kaj pomeni biti človek, kakšna je vrednota človeškega bitja, življenja. itd. in seveda na povsem enak način funkcionira krščanstvo. tudi krščanstvo uči odrekanja ugodju. uči tega, da ni vrednota zgolj tvoj lasten obstoj in s tem tvoje lastno ugodje, ampak da so vrednota tudi drugi ljudje in da se je zato spet treba omejevati, omejevati je treba lastno ugodje. in da človek to doseže potrebuje nek miselni, razumski napor. 🙂 za to je potreben razum. 🙂 za to, da ustvarjaš dobiček, kar je bistvo kapitalizma (in samo to) je pa potrebna le želja po ugodju, ki ga financiraš z dobičkom. 🙂 in večja kot je ta želja po ugodju, večji mora biti dobiček in manj mora biti razuma, ki bi ti narekoval, da je treba razmišljati tudi o drugih ljudeh in da mora biti človek kot tak, kot družbeno bitje, na prvem mestu, pred dobičkom in pred ugodjem posameznika. 🙂 in tega razumskega vidika kapitalizem nima. je le sredstvo, s katerim se zagotavlja ugodje. za kaj več je pa potreben nek razmislek, ki ga kapitalizem ne premore. 🙂 premore ga pa socializem, krščanstvo in ostali vrednostni sistem, ki pač v ospredje postavljajo vrednoto človeka kot takega. 🙂 ki potem nalaga, da npr. ljudje ne morejo delati 16 ur na dan in vsak dan, ampak morajo imeti tudi kaj počitka. za sebe, za družino, da zadovoljijo tudi druge svoje potrebe. za to morajo za svoje delo tudi prejeti ustrezno in pravično plačilo. itd. 🙂 kapitalizma kot takega to ne zanima, zanima ga le dobiček in ugodje, ki ga ta dobiček lahko posamezniku (lastniki kapitala) omogoča. 🙂

    ker kaj je tipičen produkt kapitalizma? ja, luksuz, torej to, da si lahko, če si pač tega sposoben ali iznajdljiv, privoščiš ne to, kar potrebuješ, ampak ugodje. 🙂 da si npr. kupiš avtomobil za 200.000€ namesto tistega za 2.000€ iz druge roke, da si privoščiš zasebno letalo in ti potem ni treba čakati v vrsti na letališču in sedeti v neudobnih sedežih ekonomskega razreda. 🙂 torej, udobje. 🙂 in bolj ko je človek visoko v tej kapitalistični piramidi, več ugodja si lahko privošči, medtem ko se tisti ljudje, ki so prav na dnu, dejansko skoraj borijo za preživetje in bistvo njihovega obstoja dejansko zreducirano na to, da zagotavljajo ugodje tisim nad njimi. 🙂 in zato moramo v kapitalizem vpeljati diskurz razuma in se pač vprašati, ali ni smiselno, da to ugodje tistih zgoraj vsaj malo omejimo in s tem omogočimo tudi tistim povsem na dnu, da si privoščijo kaj ugodja. 🙂

    tako da ko bo pri tem človeku prevladal razum, potem mu bo jasno, da cilj ne more biti ugodje posameznika, ampak dobrobit družbe nasploh, torej vseh ljudi. 🙂 in tega nam kapitalizem ne more dati. 🙂 zato potrebujemo socialistične ideje, potrebujemo krščanske ideje, potrebujemo moralo, ki zagovarja človeško dostojansto in ki človeka razume kot vrednoto, ne sredstvo, za ustvarjanje dobička in s tem ekstremnega ugodja neke peščice ljudi. 🙂

    • Bi rekel, da krščanskih in socialističnih idej ne gre enačiti.
      Krščanstvo je že uravnoteženo. (No ja, vsaj njegova ustava.)

      • Ja, res je. Sicer na prvi pogled so ideje zelo podobno a problem, ko gremo v globino razumevanja, nastane pri razumevanje človeka.

        Komunisti in njihovi prijatelji socialisti imajo popolnoma napačno predstavo o človeku. Trdijo, da je človek družbeno bitje in tu naredijo piko. Zato tri četrtine pojavov ne razumejo in zato ne morejo imeti uspešna človeka. Napačna antropologija. kaj hočemo.

        Človek je hkrati: družbeno bitje, persona in pa tudi presežno bitje. Mravlje in čebelice pa so samo družbeno bitje. Zato je pri njih čisto običajno, če četrt mravljišča iz svojih kadavrov naredi most prostovoljno. Pri ljudeh kaj takega ni mogoče. Človek je tudi edino bitje, ki svoje življenje abstrahira v en sam pojem in se potem vpraša, kaj je bilo pred menoj in kaj bo za menoj. Človek je tudi edino bitje, ki se vpraša, kaj je onstran mojih čutil. Temu pravimo presežno bitje. Vsega tega tudi pridne čebelice ne delajo.

        In komunisti ter njihovi nasledniki tega tudi ne delajo. Zato je njihovo vodenje gospodarstva in sploh celotne družbe neuspešno. Začeli so z obljubo boljšega življenja delavcev, v nadaljevanju zaradi napačne antropologije uničujejo kvaliteto življenja delavcev. Si pa skupina, ki vodi socializem, lasti privilegije boljšega življenja.

        • pri komunizmu ne gre za nek vsesplošmi nauk, svetovni nadzor, ampak zgolj za razumevanje položaja človeka znotraj ekonomske družbene ureditve. pri tem je pa osnovno načelo preprečevanje ekonomskega izkoriščnaja človeka s strani drugih ljudi. 🙂 glavno vodilo komunizma je preprečevanje izkoriščanju človeka po človeku.

          skratka, komunizem kot tak tako ne posega v zasebnost človeka niti ne ponuja nekega izključujočega splošnega moralnega kodeksa. to pomeni, da v ničemer ne zanika razsežnosti človeka onkraj tega, kar pač predstavlja njegovo bistvo, torej enakopraven odnos me ljudmi v smislu družbeno ekonomske enakopravnosti oz. enakosti. komunizem je v bistvu nič drugega kot družbeno-ekonomska teorija, ki izhaja iz predpostavke vrednote človeka kot posameznika.

          tako da so očitkti v tem primeru povsem nesmiselni, ker se s tem vidiki neposredno komunizem sploh ne ukvarja. tako kot se ne ukvarja kapitalizem, čemur je komunizem alternativa.

  11. Tudi jaz se strinjam z IF, ker je socialno tržno gospodarstvo v Severni Evropi dokazalo svojo uspešnost. Ko sem bil še pri stari SKD, nam je nemška CDU/CSU omogočila izobraževanje na Konrad Adenauer Stiftung ob Lago di Como, kjer so nam predavali njihovi strokovnjaki in celo bivši ministri o vseh aspektih socialno tržne paradigme nemškega gospodarstva. Bilo je fascinantno in ne vem kako se je pri nas vse razvodenelo in pozabilo,ker nas ni bilo malo. Ne vem, kako je mogoče, da se NSi ne nasloni na izkušeno in uspešno severno sestersko stranko in si pusti pisati program pri Pezdirju, čeprav ni slab, ampak ni čisto v skladu s krščanskim etosom.

  12. Da pa gospod Boris nima še vseh pojmov razjasnjenih, lepo pokaže naslov “Nisem socialist, ker pri meni razum prevlada ugodje”.

    Nasprotje socializma in komunizma je kapitalizem in ne nek pojem iz psihologije človeka. In tudi izjava “pri meni razum prevlada ugodje” kaže na zelo pomanjkljivo predstavo o človeku. Lažje in lepše je življenje, če smo sprejeli moralo kot vodilo našega življenja. In ko izpolnjujemo moralne zahteve, se pri nas vzbuja prijeten občutek.

    Opomba. Verjetno nisem dobro povedal, da kristjani drugače pojmujemo človeka. Človeški razum je pomanjkljiv in poln napak. Le v ljubezni smo lahko popolno ter podobni Bogu in ko ljubimo, vstopamo v Božji svet. Ampak kaj, ko sodobni svet ob besedi ljubezen pomisli le na seks?! 😕

    • Alfe, zelo se strinjam z vašim razmišljanjem.

      Zgoraj sem že omenil razstavo v možganih, ki bo še en mesec gostovala v Ljubljani. Tukaj gre za prikaz najnovejših odkritij nevroznanosti. Bilo je rečeno, da je bila pred dvajsetimi leti med znanstveniki moderna genetika, sedaj pa je njeno mesto zasedla nevroznanost.

      Pri tej razstavi me je najbolj fasciniralo to, da sem kot kristjan, vse to kar sem videl, slišal in prebral na razstavi, nekako čutil že od prej. In pa slutim še več, kot je znanost sploh že odkrila. (Za socialiste pa imam z vidika razstave občutek, kot da jih je znanost (v katero so tako verjeli) povozila.)

      Če dodam še malo reklame: Ob nedeljah je razstava vodena. In vodička je odlična.

    • Tipično za socialista kar opažam je, da ko mu zmanjka logičnih argumentov, začne bežati v nemerljive stvari, v “filozofiranje”, v govorenje o svobodi, ljubezni, solidarnosti, skupnosti, bla bla.

      Ko vprašaš tipičnega slovenskega “desničarja” zakaj je Slovenija že 25 let še vedno trdno v socializmu in ni naredila osnovnih reform: prodaja državnega premoženja, lustracija – ti bo začel klobasati stvari, da mi ne smemo biti kot ZDA in da moramo najti neko boljšo, tretjo pot, govoriti bo začel o delavski soudeležbi pri dobičku, socialnih podjetjih in socialnem tržnem gospodarstvu.

      “Nasprotje socializma in komunizma je kapitalizem in ne nek pojem iz psihologije človeka”.
      KAPITALIZEM POMENI SISTEM USTVARJANJA IN PRAVIČNE MENJAVE USTVARJENIH DOBRIN.
      Socializem pa je preverzni in zli sistem, ki pod pretvezo socialnosti in pravičnosti ROPA USTVARJALCE, DELAVCE in DELI TUJE DOBRINE. Zelo hitro nastane klika vedno večje birokracije, ki se krepi in redi parazitsko na žuljih delavcev kot kakšna srednjeveška dvorna gospoda. Znotraj te birokracije pa laufa negativna selekcija in nastajajo mafijske skupine, ki psihopatsko brezvestno vedno bolj ropajo.

      Torej ne nekaj enačiti in dajati na isti imenovalec kot dva enaka sistema. Ni laž enaka resnici in ni delo enako lenobi. Ni to ista raven. Kot sistem A in sistem B, ki pa v nekaterih stvareh odstopata.

      Paraziti iščejo samo še ugodje, in lahko jih je detektirati, ker tudi niso sposobni resnega dialoga, ker resen dialog zahteva trud, delo, ustvarjalnost, napor mišljenja – ne pa ves čas pretvarjanje in blefiranja.

      Socialisti ali paraziti iščejo ugodje. Niso sposobni napora ustvarjanja, ne znajo preživeti, znajo pa vse lažje obrti kraje in laganja in “filozofiranja”.

      Tudi večina kristjanov narobe pojmuje ljubezen kot čarobno darilo ugodja od Boga, namesto kot ustvarjanje dobrega. Kot napor, ki spreminja materijo v dobro.

      Krščanstvo in socializem sta si dve nasprotni religiji. Ena ima transcedentnega Boga in predlaga dialog ( molitev), askezo in ustvarjalno delo. Druga pa časti po božje Državo, ki me sedaj odrešuje od dela, ustvarjanja, svobode, odgovornosti in Firerja, Kolektiv ( ki me podpira v kolektivni norosti).

      • Neverjetno kakšno bluzenje:

        pavel: “Tipično za socialista kar opažam je, da ko mu zmanjka logičnih argumentov, začne bežati v nemerljive stvari, v “filozofiranje”, v govorenje o svobodi, ljubezni, solidarnosti, skupnosti, bla bla.”
        ====

        A npr. tole?:
        “Nisem socialist, ker pri meni razum prevlada ugodje”.

        Koliko “kilogramov” ugodja? v zvrhani košari razuma?

        pavel: “Ko vprašaš tipičnega slovenskega “desničarja” …– ti bo začel klobasati stvari, da mi ne smemo biti kot ZDA in da moramo najti neko boljšo, tretjo pot, govoriti bo začel o delavski soudeležbi pri dobičku, socialnih podjetjih in socialnem tržnem gospodarstvu.”
        ====

        Ne poznam niti enega “tipičnega” desničarja, ki bi ga preveval antiamerikanizem, in da bi zagovarjal soudeležbo pri dobičku, socialnih podjetjih, …

        Je treba malo tolči po desničarjih, da bi ven izstopalo 5% volilcev NSi-ja, a ne? Ker oni naj ne bi bili ne levo ne desno, čudežna pravljična bitja.

        pavel: “Torej ne nekaj enačiti in dajati na isti imenovalec kot dva enaka sistema.”
        ====

        Vi o logiki, brez logike!
        Bi bilo dobro, da se naučite najprvo prebrati kaj kdo napiše in tisto prebrano tudi razumeti:

        AlFe: “Nasprotje socializma in komunizma je kapitalizem in ne nek pojem iz psihologije človeka.”
        =====

        Čisto smiseln stavek, nek družbeno političen sistem se lahko ocenjuje v primerjavi z nekim drugim dps, ne pa s svojim čustvenim stanjem, ker nekaj kar je nekomu v zadovoljstvo je nekomu drugemu v nezadovoljstvo.

        In seveda, če nekdo napiše: “A je NASPROTI B” in ga vi napadete češ, da je napisal: “A = B”

        … je jasno, da iščete izgovor za svoje nevrotične izpade.

        Skratka Alfe je popolnoma korektno navedel naj se ne primerja “hruške in pralne stroje”, vi pa ste ponoreli in izvedli predavanje o “tipičnih desničarjih”, socializmu, kristjanih, religiji, krščanstvu, Bogu (in morda še čem) in se pri tem še malo zlagali.

        • To, da sem se kje zlagal, ne vidim. To mi dokaži, ker to so hude obtožbe. Da pa me vse povprek psuješ z bluzenjem, brez logike, nevrotičnost, da ne znam brati itd. in z nobenim dokazom.

          Govorim na podlagi mojih številnih pogovorov z ljudmi, ki se imajo v Sloveniji za “desničarje” in tudi tukaj na forumu jih je ogromno. Že ko pa preidemo na polje gospodarstva, pa se takoj vidi, da so lažni desničarji, saj operirajo s socialističnimi pojmi. Tole sem napisal na podlagi današnjega pogovora po maši, kjer smo sedeli za mizo SDSovci in NSIjevci in so mi nazaj dajali nekateri take razlage. Razen enega.

          Še bolj jasno je, ko vidiš njihovo obnašanje, njihovo socialno delovanje.

          Socializem ni nobeno nasprotje kapitalizma, ampak njegova spervertiranost. To hočem pokazati, da to nista dva sistema, na isti ravni, niti nasprotna sistema.
          Kapitalizem je osnova. V Socializmu deluje pač državni kapitalizem, kjer ukinejo samo svobodni trg in pravno državo.
          Ni socializem osnova, kapitalizem pa je njegovo nasprotje. Je pa socializem negacija in spervertiranje kapitalizma. Ni pa antipol.

Comments are closed.