Bomo morali res doseči dno?

32
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Medtem ko berete te vrstice, se je svetovno prvenstvo v nogometu v daljni Braziliji že začelo. Seveda (tokrat) brez udeležbe Slovenije. Je pa zato slovenska izbrana vrsta malo pred začetkom prvenstva odšla na turnejo po Južni Ameriki in se med drugim pomerila tudi z argentinsko nogometno reprezentanco. Žal tudi tokrat ni šlo brez škandala. Nekoga je očitno zmotilo, da so argentinski Slovenci na tribuno prinesli »domobransko« zastavo. Natančneje: šlo je za slovensko tribarvnico z grbom (nekdanje) dežele Kranjske. Motiv orla sicer ni prav izviren, a kot mi je uspelo izvedeti iz pogovora s predsednikom društva Heraldica Slovenica g. Jožefom Lajevcem pred nekaj meseci, vse tri »slovenske« barve izhajajo prav iz grba dežele Kranjske. Zastava z omenjenim grbom je od leta 1848 dalje predstavljala neuradno zastavo Zedinjene Slovenije (takrat pač svoje države nismo imeli). Dokler nismo Slovenci v okviru Kraljevine SHS dobili novih simbolov. A takrat žal nismo bili več tako zedinjeni, kot bi to lahko sklepali iz Kozlerjevega zemljevida. Mimogrede: Peter Kozler velja za ustanovitelja Pivovarne Union, ki prav letos obeležuje svojo 150-letnico.

Na prvi pogled bi lahko sklepali, da je v ozadju zgražanja nad »domobranskim« orlom slabo poznavanje slovenske zgodovine in njenih simbolov. A ne gre samo za to. »Spontane« reakcije na povsem obroben dogodek z nogometne tekme v Argentini lahko uvrstimo v širši kontekst ustvarjanja psihoze in nasilnega zamenjevanja identitete ter vrednostne podlage nastanka slovenske države – slednja naj bi tako nastala kot produkt NOB in OF, slovenska pomlad pa naj bi bila samo epizoda, ki naj bi jo konec osemdesetih let spodbudili prenovljeni komunisti. Vse, kar je v njej protikomunističnega, pa je potrebno očrniti in potisniti na obrobje. Zadeva Patria je tu le vrh ledene gore. Zadeve so prišle tako daleč, da so se celo visoko kvalificirani in vsega hudega vajeni ustavni in vrhovni sodniki znašli pod močnim pritiskom ne samo botrov iz ozadja, ampak tudi pouličnega (levega) fašizma. Češ, če se boste drznili razveljaviti sodbo v zadevi Patria, veste, kaj vas čaka! Prav v tej smeri je mogoče razumeti zadnje vojne napovedi predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše, ki niti ne skriva svoje naklonjenosti Potit-Bavconovi viziji vloge sodstva kot udarne pesti v razrednem boju zoper notranjega sovražnika. To nas lahko spomni na dogodke iz tridesetih let prejšnjega stoletja v Nemčiji, ko so se na oblast vzpenjali nacisti, ali pa konec osemdesetih let, ko je Slobodan Milošević s svojimi oprodami ter izdatno finančno in medijsko podporo organiziral »spontane« odpore (mitinge) velikih množic protestnikov proti »izdajalskim« politikom. Denimo proti tistim v vodstvu tedanje avtonomne pokrajine Vojvodina, ki so, soočeni z grozovitim pritiskom drhali od zunaj, raje »sestopili z oblasti«. Jogurtna revolucija je tako dosegala nesluten uspeh in hkrati tlakovala pot v pogubo.

Da se nekaj podobnega sedaj dogaja tudi v Sloveniji, dokazuje naslednji primer. Prejšnji teden je evropski poslanec Lojze Peterle na svojem Facebook profilu napisal nekaj kritičnih besed o novih t. i. instant strankah, ki na javnomnenjskih lestvicah doživljajo veliko popularnost, medtem ko za prihodnost Slovenije ne ponujajo prepričljivih odgovorov na sedanje probleme. Seveda se je hitro usulo nenavadno veliko število komentatorjev, ki so besneli predvsem proti Demosu in slovenski pomladi, češ poglejte, kaj ste naredili iz države. Nekateri od njih so celo odkrito promovirali novo Stranko Mira Cerarja (SMC). Skratka, v državi, kjer se stare postkomunistične stranke očitno sesedajo, nam »globoka država« spet ponuja nekakšno reciklirano »alternativo«, nove »mesije«. Skratka, m(M)ačka (alias tovariša Matijo) v žaklju. V tranzicijski Sloveniji je to očitno recept za uspeh. Takšnih primerov smo v zgodovini imeli že precej. Že leta 1989 je namreč Stane Dolanc v ozadju preko posrednikov poskrbel za kandidaturo dr. Janeza Drnovška na neposrednih volitvah za člana jugoslovanskega predsedstva. Kot je znano, je Drnovšek tedaj premagal uradnega partijskega kandidata Marka Bulca. Za komunistično oblast je bila odločitev ljudstva znamenje »novih časov«, ki so se jim lahko pravočasno prilagodili. No, sam Drnovšek se verjetno niti ni zavedal, da je produkt botrov, njegovi naivnosti pa se je odkrito posmehoval Niko Kavčič, ki je Drnovškov »stric iz ozadja« postal kasneje, ko je v času afere Depala vas z združitvijo dotedanjih demoliberalcev, frakcijo razpadle Slovenske demokratične zveze in še nekaterih strank nastala Liberalna demokracija Slovenije.

A problem ni samo v obstoju »globoke države« ter družbeni asimetriji, pač pa tudi v državljanih, ki imajo očitno zelo kratek spomin in delujejo čedalje bolj apatično, po drugi strani pa so zelo dovzetni za zgodbice, ki jih širi ne samo t. i. Hanzi-tisk, pač pa tudi razni (dez)informatorji med preprostimi ljudmi. Sredi tega tedna sem se pogovarjal z gospo, ki je sicer globoko verna, a je tudi njo zaneslo. Hudovala se je nad vodstvom slovenske Cerkve, ker podpira kobajagi-kriminalca Janeza Janšo. Sama je tudi priznala, da je trdno prepričana (sic!), da Janševa famozna klinika v Avstraliji tudi v resnici stoji, da je bila celo zgrajena s krvavim denarjem od prodaje orožja. Sam se niti nisem hotel spuščati v prerekanje. Če je nekdo prepričan, da je sneg črne barve, naj bo pač črn, tako kot so saje v dimniku bele barve. A to je že širši problem volilnega telesa, ki se tudi na referendume ne odziva več, razen če se slednji dotikajo zadev, ki državljane neposredno »šlatajo« za denarnico. Morda so tu pobudniki referenduma naredili napako, ker so premalo opozarjali na pomen zaprtih arhivov za (slabšo) prihodnost Slovenije, a dvomim, da bi bila udeležba zato kaj večja. Je pa vsekakor zelo zgovorno, da je že dan po referendumu tako rekoč v vseh medijih Miro Cerar ml. zasijal kot nova zvezda danica.

Glede na dogajanje lahko sklepamo, da bo 13. julij prinesel še eno novo postkomunistično vlado, v tolažbo pa nam je lahko, da slednji verjetno ne bo uspelo pripeljati volitev do konca, saj bo že prej sledil potop. To pa je očitno edino, kar lahko strezni Slovence iz postkomunističnega delirija. Šele ko se človek resnično spusti povsem na dno, je tudi pripravljen nekaj spremeniti. Ker nima več kaj izgubiti. Do tedaj pa je pripravljen zgolj nergati, kljub temu pa ne bi ničesar spreminjal, da ne bo slučajno prišel z dežja pod kap. Verjetno bo ob spustu Slovenije na dno prišlo do zasuka v mentaliteti, kar bo našo državo lahko dokončno pripeljalo na novo pot. Kjer bo tranzicijski postkomunizem le še spomin na preteklost.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


32 KOMENTARJI

  1. Pomen Zedinjene Slovenije po letu 1848 in njeni simboli so še vedno tabu za slovenske medije.

    Čas je, da se prebudi zdrava slovenska samozavest!

  2. leta 1848 je študent Lovro Toman skupaj s svojimi prijatelji v Wolfovi ulici v Ljubljani prvič izobesil belo modro rdečo trobojnico. barve so bile vzete iz kranjskega grba, na katerem je bil na beli podlagi moder orel z rdečimi nogami.
    trobojnico z modrim orlom s šahovnico iz kranjskega grba so pa uporabljali samo domobranci. toliko o poznavanju zgodovine.

  3. Zapis, da “naj bi [Slovenija]tako nastala kot produkt NOB in OF, slovenska pomlad pa naj bi bila samo epizoda, ki naj bi jo konec osemdesetih let spodbudili prenovljeni komunisti” žal drži. Samo poglejte naokoli, kaj se dogaja! Oziroma, bolje, kaj se nikoli ni nehalo dogajati! Sami ocenite, če je Slovenija v zadnjih 10 letih postala bolj zahodnim podobna država ali bolj OeFovska država. In ko bo Slovenija dosegla dno – kdo pravi, da se bomo streznili v smer, ki si jo mi tukaj želimo. Glede na mobiizacijsko sposobnost (skrajne) levice in večjo jadikovanje (itak socialistične)desnice, se mi zdi, da se bomo streznili v zelo, zelo revolucionarno smer. In ker nekateri vendarle tega najbrž ne bodo prenašali mirno… Tega se bojim.

  4. Zgražanje z domobransko ali kranjsko zastavo, hkrati pa posiljevanje z rdečo zvezdo in YUGOfašističnimi zastavo kaže vso hinavščino in nesposobnost rdeče – rjavih socialistov.

    Bistvo se mi zdi v naslovu. Kdaj bo konec padanja. To padanje opažam že 10 let ali več. Ko so minevali bleščavi uspehi :
    1. članstvo v EU
    2. Schengen
    3. vstop v Nato
    4. prevzem €

    V resnici pa je vse gospodarstvo temeljilo zgolj na Kučan -Mencingerjevi fašistični ekonomiji, ko se je gradilo 10km AC letno, kako bolnico in smo s tem umetno napihovali gospodarsko rast in nepremičninski balon. Kriza je razkrila gnilobo fašistično-komunistične “ekonomije”.

    Kdaj bo konec padanja?
    Ne vem. Gremo proti dnu. Zaenkrat še ni nobenih sprememb, nobenih večjih znanilcev v družbi, da gre v mentaliteti, mišljenju, vrednotah, delovanju ljudi kaj na bolje.

    Majhni koraki so bili:
    1. poraz in razpad “levičarjev” ne EU volitvah
    2. NSI in SLS sta šli v organsko povezovanje
    3. NSI je sprejela edina in prva liberalno ekonomski gospodarski program-konzervativni glede na vso socialistično in fašistično večino
    4. skrajna levica je dobila zelo malo glasov: vidi se da so bila vsa protestniška gibanja en navaden prisrastek SD in rdeče mafije ( Solidarnost, Združena levica), PS in Janković pa sta naslednika LDS, Zares.
    5. organizirali so se pravi podjetniki ( Akrapovič, Jakopin, Batagelj) v SBC
    6. TV Planet je malenkost manj mainstreamovska kot KanalA, POPTV in partijsko birokratska RTV Slovenija s katere nas vodijo vedno bolj srbske face poleg titofilskih fac.
    7. Mainstream mediji so v strmem upadu, vsega skupaj kupuje slovenske dnevnike le 80.000 birokratov in upokojencev, ker je ravno najbolj fanatična, talibanska rdeča kamarilija.

    • Treba je pogledat samo, kaj so delale od l. 1990 uspešne tranzicijske države ( Poljska, Češka, Estonija)in kaj je delala Slovenija, pa bojo stvari hitro jasne.

      Nobena slovenska vlada in nobena stranka ni ponudila rešitev, ki bi Slovenijo spremenile v smer EU severno od Brennerja, ali v smer Švice ali ZDA. Sploh ni treba, da je smer desno liberalna ( ti namreč vse, kar ni takšno, obkladaš z vzdevki socialistično ali celo fašistično-komunistično). Nemčija je šla npr. s Schroederjem v prave reforme, VB z Blairom. Torej SPD, laburisti.

      Nobena slovenska stranka niti danes ne ponuja izhoda iz krize. Izhoda iz krize ne bo, če banke in ekonomija ne bodo po hitrem postopku prešle v privatne roke. Ampak kaj, ko slovenska politika vseh barv tako rada šari po ekonomiji in se pri njej napaja. Naše stranke ponujajo predvolilne cukrčke namesto reform. Desnica recimo ponuja všečne ukrepe, ki bojo še bolj povečali proračunski primanjkljaj. ( Zraven pa paradoksno grmi čez zadolževanje). Levica ne ponuja ničesar razen že videnega.

      Če bi kdo resno mislil z izhodom iz krize bi recimo, kar se univerze tiče, presekal s sedanjim financiranjem v temelju. Univerza je v Sloveniji socialna ustanova namesto znanstveno-raziskovalne. Namesto, da se omogoči motiviranim in nadarjenim resni študij ( max. 30% generacije, kot v Švici), hodi pri nas cela generacija v mesta luftat, zgubljat čas, malo služit na študentske napotnice itd. Davkoplačevalci v njih mečejo milijarde, oni pa zgubljajo leta. Edino, kar bi država nudila študentom, bi moralo biti subvencija za ugodne obresti pri najemu kredita za študij. Tako bi naredili učinkovit študij. Čisto enostavno.

      Tako enostavni so v svetu preverjeni recepti za učinkovito Slovenijo. Ampak kaj, ko se naše stranke raje udobno dobrikajo mentaliteti, kakršno je v SLO pustilo socialistično samoupravljanje. Ali ni bolj enostavno podpret tiste, ki mečejo granitne kocke v parlament in tako dobit nekaj volilnih točk?

      • Vse te države so delale privatizacijo, vabile tuje investicije, manjšale davke, spodbujale podjetništvo – skratka naredile so liberalne reforme.

        Tudi Prodi, Blair in Shroeder so jih naredili in s tem pokazali, da so levičarji, ne pa socialisti ( “levičarji” – kot so pri nas vse stranke. Sej pravim, da si socialist – na večih mestih ti ven vseka tako razmišljanje. O ukrepih govoriš nedoločeno – pa še socialistični provokatorji ti ploskajo.

        • No, vidiš, taki, ki znajo prepričat celo “socialistične provokatorje”, so potrebni za zmago na volitvah. 😉

          Sicer pa bi ti do zdaj že lahko ugotovil, da sem sam za (eko)socialno tržno ekonomijo, torej za svobodni trg in prvenstvo privatne lastnine ob zmernih davkih, ki zagotavljajo zadostno socialnost in ravnotežje med individualno in javno blaginjo.

          Včasih sem bil navdušenec nad Thatcherjevo in Reaganom, z leti sem pa, tudi zaradi krščanskega prepričanja prišel do korektur v svojih stališčih. Povsem liberalni kapitalizem 232ni vzdržen ne okoljsko, ne socialno.

    • pavel – se strinjam.
      Še posebej ohrabruje razpad levih medijev. Navsezadnje je ta zadnja medijska ofenziva (ki nam dokazuje da so pro-jugoslovanski mediji še vedno močni) možna edino, ker medijski prostor ni pluralen.

      Sam trdi že dolgo, da bi se vsi slovensi mediji sesuli, če bi vsi konservativci prenehali kupovati leve medije in če bi uspeli izsiliti da ni več obvezno plačevati RTV prispevek.
      Hkrati bi ob uporabljanju novih oblik ‘crowdfundinga’ in načrtnem ustvarjanju novih medijev (priložnost, ki smo jo izpustili z nastankom Slovenca je tu bila velika napaka) lahko krepko zmanjšali vpliv socialistične misli na naš narod.

      Pobuda iskreni.net je ena izmed takih in zbiranje denarja jim gre dobro od rok. Tudi Časnik bi lahko naredil podobno akcijo, ki bi tudi okrepila pluralni značaj Časnika.
      Ena izmed resnih opci ba bi bila da bi se zbralo denar in pomagalo Ognjišču da prevzame Exodus TV in jo zažene pod novim imenom Televizija Ognjišče.

      • In kaj bi bilo boljšega, če se sesuje nacionalna TV? Kot da so razne izvedbe Pro-Plusa ( POP, KanalA, 24UR.com ipd.) bolj kvalitetne in verodostojne? Samo še več rumenila in demagogije bi se Slovenija navzela. TV SLO, čeprav neučinkovit mastodont,vsaj kaj omembe vrednega vseeno ustvari. Pro plus služi ustvarjanju denarja za ameriškega konzervativnega lastnika, ki ga prav briga, kakšno meglo in demagogijo prodajajo Perovićevi ljudje. Glavno, da se oglašuje.

        Slovenija nima zaenkrat nobene dodane kvalitete iz privatnih TV postaj. Tudi neke obskurne katoliške ne.

        • “Pro plus služi ustvarjanju denarja za ameriškega konzervativnega lastnika”, TV SLO pa ustvarjanju bogastva slo tajkunov kontinuitete. Gospod IF, očitno vam bolj prijajo trije udarci domačega kot mimohod tujca.

          • Ne bo držalo. Samo ugotavljam, da se pri ProPlus lastništvo v rokah ameriškega desničarja v političnem smislu ne pozna prav nič. Murdochov imperij recimo, ki ga pri nas ni, daje dodano vrednost vsaj v orientaciji, ki se razlikuje od prevladujoče leve-liberalnosti.

            V Sloveniji je skoraj vse, kar sem videl kvalitetnega, produkt javne TV. Kakorkoli bilo to skoraj neznatna manjšina. Odmevi so recimo evidentno najkvalitetnejša informativna oddaja v državi. To, da vleče RTV SLO na levo in da ustvarja obupne stvari in smeti, je pa tudi res. Z Natašo Pirc Musar se obeti seveda še obupnejši.

    • Edino upanje, ki ga sam vidim, je v hitro razvijajočem se sloju mladih podjetnikov, ki jih ne briga drugega kot svoj startup kar se da hitro razviti in z njim osvajati trg – in to zdaleč ne samo slovenski ali celo evropski trg, pač pa ciljajo na ameriški trg. Včeraj sem videl, da smo celo v elitnem klubu držav, kjer je vsaj eno internetno podjetje vredno milijardo dolarjev (Outfit7), ki ima sicer HQ v Londonu, razvoj pa je vseeno ostal v Sloveniji. Tudi filozofija, da je neuspeh enako polomija in posledično konec, se umika pogledu, da je to pač izkušnja, iz katere se učimo. Njihov orientir ni ne Beograd ne Moskva ne državni proračun, pač pa Silicijeva dolina. Sicer pa je zanimivo, da je večina tistih podjetnikov, ki jih poznam, volivcev SD ali včasih LDS ter podpirajo progresivno agendo. Isto in še huje je v ZDA, kjer največji podjetniki a’la Zuckerberg hodijo z mavrično zastavo mahat na gay pride v SF. Vendar ne bi rekel, da so socialisti – kar sicer zase trdi Jakopin.

      Žal pa je ljudi s podjetniškim mindsetom pri nas še vedno premalo, tisti, ki so, pa hitro pobegnejo v tujino zaradi precej nestimulativnega okolja, davčnega in otherwise. Sicer ohranjajo mnogi stik s Slovenijo in so ‘mobilni’, kot se reče. Vendar je pri nas spet toliko ti. ‘naysayerjev’, ki bodo popljuvali vsako podjetniško zamisel, da je težko najti sogovornika.

      Sam na naši šoli vodim podjetniški krožek in kar nekaj dijaških startup zgodb smo imeli. Vendar so večinoma prehitro ugasnile, ker je te dijake okolje (starši, sošolci, prijatelji) tako potrlo, da se jim kmalu ni ljubilo več. Del tega gre seveda pripisati tudi nezrelosti mladoletnikov ter njihovi splošni nezmožnosti daljšega koncentriranega dela na nečem, kar ne bo nujno prineslo rezultatov, vendar so mi mnogi tudi rekli, da jih sošolci zafrkavajo ter da jim vsi govorijo, da je njihov produkt ‘kar nekaj’ in brez veze’. Težko je vztrajati v takem okolju.

      Na letošnji startup konferenci Podim v Mariboru je bil za startup leta razglašeno podjetje, ki izdeluje H2O-pal (http://www.h2opal.com/). No, dva tedna kasneje (kako tipično!) so novico o tem objavili na MMC. Pogledal sem komentarje. Več kot 90% jih je po tem startupu zlivalo gnojnico v stilu (brez veze, kar neki, ne rabim, že obstaja, ne bo šlo, itd). K sreči fantje iz podjetja nimajo časa brati take gnojnice.

    • a svetovalca KPK? Ja,res…človek je zaskrbljen…kje dobit še dodaten sis in ostat pri koritu,butastemu folku pa prodajat puhlice podobno kot nov premje Murgeljski Cekar

  5. Kučan je vedel da bo vojna v Jugoslaviji že takrat ko je odšel s kongresa ZKJ in je partija razpadla.
    Treba bi ga bilo vprašat ali smo v Sloveniji pred vojno. Ali bodo komunisti zmogli prenest poraz brez nove državljanske vojne. Bojim se da ne.
    In to je dno, ki se obeta. Kriza je manjši problem.

    • Tudi sam vidim tak scenarij že 10 let. Socialisti bodo molzli naivni folk dokler se ga bo dalo. Na koncu pa bodo še bolj očitno ropali in ubijali v novi državljanjski vojni. To bo dno.

  6. enjoy your nacistični simboli

    očitno nacisti ne vedo, kakšna je trenutno slovenska zastava, oz. niso slišali, da nismo več v letu 41

  7. “Bomo morali res doseči dno?”
    Ko bi vedeli, kje je dno, bi lahko prerokovali. V primeru, da bo zadostovalo ekonomsko dno, se še lahko streznimo. Moralno dno žal nima dna, propadanje gre vedno lahko še eno stopnjo niže.

  8. Po zadnjih volitvah, ko je kazalo na Jankovićevo vlado, sem bila po svoje zadovoljna – v smislu: tako bomo čimprej dosegli dno, država bo hitro bankrotirala in potem se bo vendarle (z volitvami ali brez) obrnilo na bolje. Toda to brezno: kot da nima dna! Eno samo pogrezanje in se bojim, da tudi po 13. juliju ne bo bistvene spremembe smeri.

    Če kdo še ni pogruntal: pohitite, vsi nezadovoljni, predvolilni čas je idealen čas za izsiljevanje svojih namišljenih ali realnih zahtev po razno raznih pravicah: odhajajoča garnitura je nenadoma postala zelo razumevajoča in najde rešitev za vsako težavo. Se zanaša na kratek ljudski spomin, ki ji utegne kakšen “bonbonček” povrniti s ponovno volitvijo?

    (Računov ji tako ali tako ne bo treba plačevati – to bodo opravljali nasledniki. Podobno bo z množico zavajanj in floskul v predreferendumskih arhivskih zavajanjih: naj je minister Grilc obljubljal in prepričeval karkoli – ko ne bo več minister, ga ne bomo mogli več pozivati k udejanjanju njegovih besed in obljub. Zakon pa bo ostal in veljal – dosegli so (bodo), kar so si zastavili.)

  9. 75 % vseh volivcev, ki se je udeležilo evropskih volitev, je glasovalo s preferenčnim glasom. Do kdaj bo politika preprečevala uresničitev ustavne zahteve, da imamo volivci le pravico, da odločamo, kdo bo izvoljen, kar sedaj odloča le vodstvo partije, kot v komunizmu? Kdaj bomo volivci le dobili nov volilni sistem, v skladu z ustavo, ki bo končno vnesel osebno odgovornost, ki je sedaj dejanski nikjer ni?

  10. Oklepanje upanja v rešitev, da bodo ljudje spregledali po ekonomskem padcu države na dno, je jalovo in skrajno nevarno.
    Kar poglejte nazaj v zgodovino. Na primer v Nemčijo po prvi svetovni vojni. Ko je bila Nemčija ekonomsko najnižje, se je na oblast prerinilo politično obrobje nacizma.
    V Sloveniji pa komunizem ni politično obrobje. Nasprotno, v rokah drži vse vzvode oblasti, ki jih bo izkoristil za boj proti namišljenemu sovražniku države.

    Še pomnite tovariši ?

    Če volivci v miru niso v stanju doseči spoznanja, kdo in kaj jih ovira na poti k blaginji, bodo v nemirnem okolju imeli še veliko manj možnosti.

    Srčno upam, da nismo še pozabili, v kakšnem odnosu sta komunizem in pa nasilje.

    Če je pomladna politična opcija trenutno brez ustreznih možnosti politične zmage, bodo pač potrebni previdnost in potrpljenje ter razum in pogum.

  11. Vsekakor volivci niso dovolj, oz. jih ne bomo našli, dokler ne bomo porazili komunistov. Večina na volitvah ne bi dosegla ničesar, ker sicer v življenju ne najdemo poti mimo raznih rdečih baronov. Ko bomo našli pot, da bo Kučan od sramu ostal doma in si ne bo upal iz hiše, takrat bomo tudi na volitvah zmagovali. Če pa jutri vsi glasujejo za SDS bomo pač jeseni spet imeli volitve, ker bodo rdeči baroni vlado zrušili. Dokler ne znamo ustavit Masleše, ustavit ples predsednice sodišča Pivkove, dotlej nam nobene volitve ne pomagajo.

    • Komunisti oziroma njihovi nasledniki so nas vrgli na finto: pogovarjamo se o uradnih urah arhiva namesto o zločinski naravi tako komunizma kot socializma.

  12. Volivci tipa “črni sneg” so tako na desnici kot večina levičarskih, ki niso baš politično aktivni, se pravi aktivni člani strank (slednji seveda pa z roko v roki s strici generirajo takšno “črnosnežno vednost” in razpoloženje). Zato je Slovenija črno zasnežena že ves čas od osamosvojitve. Z drugimi besedami se črni sneg tudi izraža skozi znana zaklinjanja, da nekoga politika ne zanima, da so vsi enaki ipd.

    Kaže, da le minevanje časa lahko ozdravlja to iracionalnost in to, da gradimo na mladih. Morda, žal, tudi tako, da mladina študira čim več v tujini. Po moje se bo večina teh le vrnika k nam nazaj. Zagotovo pa je v vesoljni tujini snega vendarle bel. Kjer pač pada……

  13. Gašper, imaš absolutne intelektualne potenciale. Pusti ovinke. Tvoje pero je skalpel. Po mojem občutku si prva liga alovenske publicistike v prhodnosti. Zavedati pa se moraš, da si ti sila znotraj vseh teh sprememb in da se boš moral izogniti vsem ovinkom. Odpri se. Imaš vse kapacitete, verjemio mi. Dokler ovinkariš, si samo del povprečja!

  14. Mogoče pa bo Cerarjeva stranka korak naprej, ker trdi, da ne bo tako skrajen kot so sedanje levičarske starnkle.

    V bistvu se rabi stranka, ki bi pomagala iskati kompromisne rešitve, ki bi pomenile napredovanja ne pa stopicanje na mestu ali celo nazadovanje kot je bilo v zadnjih letih.

    • Gospod Svitase,
      greva stavit, da bo gospod Miro pobral glasove sredine ter prenekateri glas desnice in jih nato ponesel na levo?

Comments are closed.