Bomba v Vurberku je malo počila, a škode ni bilo nobene. Bila pa je velik resnično šov, ki je povzročil, da smo vsi tisti, ki nas niso zajeli oblaki dima in smradu v zadnjih štirih požarih, malo pozabili na te bistveno večje katastrofe. Bi pa tudi brez bombe precej hitro pozabili na te požare. Tisto, kar ni tukaj in sedaj in ne zadeva mene in mojih najbližjih, se namreč hitro umakne v ozadje. Tako pač deluje povprečni posameznik.
Seveda pa se ti požari dotikajo vseh nas, tudi tistih, ki nismo videli dima in duhali smradu. Dotikajo se nas tako zelo, da bivši ustavni sodnik in na sodnik Evropskem sodišču za človekove pravice Boštjan M. Zupančič pravi, da bi morali iti na ulico in v odkriti upor saj ti, ki so krivi za to, pravnega jezika sploh ne razumejo. Zupančič se je obregnil tudi ob neumne birokrate, ki so dovolili takšno “vnetljivo” stanje na objektih. Nova novica, ki jo mnogi komentirajo, je tako postal ta Zupančičev poziv. Požari ter vzroki in krivci zanje zopet ostajajo v ozadju zanimanja medijev.
Štirje požari, ki so pošteno zasmradili okolje in verjetno pustili tudi daljnosežne posledice, so znak za alarm. To dejansko pomeni, da država s svojo vlogo skrbi za skupni interes ne deluje. Ko sem danes v bližini doma zaslišal sirene in potem videl dva gasilska avta sem hitro pomislil, kaj če se je zgodilo tudi pri nas. V okolici imamo namreč kemično tovarno, ki je pred kratkim celo zamenjala lastnika. A je tam vse kot mora biti? Na okoljevarstvena in ostala dovoljenja ter inšpekcijske službe se enostavno ne moremo več zanesti. Ni zaupanja. A se lahko zanesemo, da bo Magnina lakirnica res tako čista kot je v Avstriji?Tam si verjetno ne morejo privoščiti kršitev dovoljenega in dogovorjenega? Pri nas si to očitno lahko. Ni čudno, če se nekateri ljudje upirajo postavitvi te lakirnice. Kaj se bo dogajalo z lastniki podjetij, kjer je gorelo in s pristojnimi službami, ki so dajala dovoljenja in nadzirala varnost obratovanja?
A lahko sedaj čakamo, da se bo porušila zgradba, ki je bila zgrajena pred nekaj leti, ker ni bil uporabljen kakovosten material ali pa ga je bilo premalo. Za to smo včasih slišali iz Indije, Afrike in držav, kjer država slabo deluje. In vendar se to lahko zgodi tudi pri nas. Če zaupanja v državo že prej ni bilo, ga je lahko sedaj še manj.
Kaj torej storiti. Pozivi h konkretnemu uporu so na mesto. Sam nisem najbolj človek ulice in se težko odpravim na ulico, še težje bi organiziral ulično demonstracijo. Domačini, vsaj v Zalogu, menda pripravljajo tožbo. To je zagotovo korak, ki ga lahko tisti, ki so bili najbolj oškodovani naredijo. Kaj lahko naredimo drugi:
- Pozivamo k odstopu pristojno ministrico. A zaradi objektivne krivde pri nas ministri ne odstopajo. Morda je potrebno spremeniti tudi to.
- Res gremo na ulice. Potrebujemo pa pobudnika in iniciatorja. Dogajanje mora imeti rep in glavo, smisel in pobudo. Demonstracije pa tudi pasivni odpor so v zgodovini pokazale veliko moč. A pri teh stvareh se prevečkrat čaka tako dolgo, da postane že res hudo. Je res potrebno čakati tako dolgo?
- Pošiljamo e-pošto na pristojno ministrstvo in inšpektorat. Na tisoče sporočil bi bilo vsaj nadležnih, kot so muhe. Že to je nekaj.
- Razmišljamo in pišemo o tem. To res ni veliko, a če jih počne veliko , se glas širi.
- Se oglasimo jasno in glasno, kot se je oglasil Boštjen M. Zupančič. Uporabil je celo besede, ki so šokirale. Brez teh besed bi morda njegov zapis ostal celo precej manj opažen.
Podobno dilemo ponuja izziv, kaj lahko naredimo, da bo naša država bolje delovala. Zopet lahko naštejemo različne možnosti. Lahko pa se le fokusiramo na prejšnji izziv in naredimo nekaj, da se bo možnost za podobne požare zelo zmanjšala. Pravzaprav to sploh ni tako majhna stvar.
Gospod, ki je našel bombo v Vurberku in jo pripeljal domov, je bil deležen kritike in posmeha. Na nek način je bil grešni kozel, ki je bil simbolno kriv tudi zadnjih požarov. Več posmeha in zgražanja je bil deležen kot vsak od tistih, ki so potencialno krivi za katerega od požarov. Narobe svet. A kozel se ne brani in mirno nosi vso naloženo krivdo. Sami znamo najti takšne kozle, ko se želimo oprati kašne osebne krivde. Za večje krivde in krivice v družbi pa nam jih običajno ponudijo mediji. Kozel lahko res sprejme nase krivdo ali pa le preusmeri pozornost, kot jo je vurberški.
