Kaj naj naredi desna stran? Če ima Alojz Kovšca živce za to, naj kandidira za predsednika države. Ima nastop in dela vtis poštenega, resnega ter verodostojnega človeka. Verjetno ne bo zmagal, naredil si bo pa prepoznavno ime (prim. Šarec). Potem pa sledi težaško delo ustvarjanja sredinske stranke. To bo največ prostovoljno opravilo, ker denarja desna sredina nima kje vzeti.
Spremembe na teh volitvah so po eni strani velike, po drugi pa ne. Vsa levica se je praktično znašla na enem kupu, kar je velika prednost, ker zdaj lahko sestavi stabilno vlado. Po drugi strani so se pa karte premešale le znotraj obstoječih volilnih blokov. No, leva stran ima enega poslanca več, 53 namesto 52, desna pa enega manj, če se šteje SNS kot desnico, kar je lahko riskantna zadeva. Stranki NSi in SDS sta se malenkost okrepili na račun Jelinčiča.
Volivci so siti predvsem diletantizma, pravzaprav otroškega vrtca v parlamentu
To, da zmaga stranka, ustanovljena nekaj mesecev pred volitvami, brez programa, infrastrukture in izkušenega kadra, je svetovni unikum, rekord, vreden Guinessa. Da se to zgodi štiri- ali petkrat zapored, je pa čudež. Dr. Robert Golob sicer trdi, da so si ljudje želeli sprememb, in vem, kaj je hotel s tem povedati, namreč: svoboda, konec fašizma, zatiranja medijev, korupcije itd. V resnici pa se je pokazalo, da so ljudje siti diletantizma, otroškega vrtca v parlamentu ter neprestanega ravsanja med strankami na levi. Zasluga dr. Goloba ali pa tistega, ki je to zrežiral, je, da so zdaj vsi pod eno firmo. Čudim se, da strici iz ozadja tega niso naredili že prej. Od Drnovška naprej je bilo eno samo mešetarjenje z novimi obrazi. Ali so se bali močne osebnosti, ki bi delala po svoje?
Jasno je, da ima dr. Golob v rokah škarje in platno. Le kaj bo naredil iz tega? Mislim, da je Gibanje Svoboda precej podobno LDS, ki je uspevala pod Drnovškom, potem pa shirala. Ali ima dr. Golob temperament, potrpljenje, da se bo ukvarjal z vsakodnevnimi, nadležnimi posli, kar zahteva položaj predsednika vlade? Govorjenje o svobodi, antifašizmu, trajnostnem razvoju in zeleni ekonomiji ne bo polnilo državne blagajne in delalo službenih mest. Lepo se sliši, kako bo čez dvajset ali trideset let, mene pa zanima, kaj bo jutri in kakšna je pot do tega cilja.
Sovraštvo do Janeza Janše drži leve stranke skupaj, kaj bo storil Alojz Kovšca
Desna stran je ostala pri svojem standardnem izkupičku, in to pomeni, da izgublja, umiranje na obroke. Janez Janša je gotovo najbolj izkušen in operativno sposoben slovenski politik. Žal so pa možgani velikega dela volilnega telesa impregnirani s sliko Janše kot princem teme. Sovraštvo do Janše je glavno vezivo, ki drži levico skupaj. Mediji ne bodo dopustili, da se to spremeni. Za SDS je Janša blagoslov in prekletstvo hkrati. Zagotavlja jim 25 odstotkov glasov, ampak samo 25 odstotkov. Kaj, če bi Janša vsaj na videz prepustil SDS komu drugemu? To se dela. Najde se nekoga, ki je bolj karizmatičen, ki izžareva optimizem. Zdaj bo nekaj let časa, da se naredi predaja štafete.
Poskus s Povežimo Slovenijo se je vsaj za zdaj izjalovil. Vendar bi že ob precej majhnem zasuku v glasovih PoS smuknil v parlament namesto Levice. Sestavljanje neke stranke ni projekt dveh mesecev pred volitvami, razen če gre za kakšno instantno reč na levici. V ZDA pravijo, da se kampanja za naslednje volitve začne takoj po volitvah.
Kaj naj naredi desna stran? Če ima Alojz Kovšca živce za to, naj kandidira za predsednika države. Ima nastop in dela vtis poštenega, resnega ter verodostojnega človeka. Verjetno ne bo zmagal, naredil si bo pa prepoznavno ime (prim. Šarec). Potem pa sledi težaško delo ustvarjanja sredinske stranke. To bo največ prostovoljno opravilo, ker denarja desna sredina nima kje vzeti.
