Bogdan Vidmar: Zmagoslavje mavrične zastave?

homoseksualnostPriča smo natančno in dobro načrtovanemu spreminjanju družinske zakonodaje. LGTB je blizu zmage. Nekateri že proslavljajo. Za to zmago so aktivisti genderizma vložili ogromno truda, za to je bilo potrebno tudi veliko denarja. Za temi prizadevanji stoji OZN, močne korporacije, državne institucije in privatne fundacije. Ne gre za majhne spremembe, gre za poskus spreminjanja listine o človekovih pravicah iz 1948, oziroma za uvajanje novih pravic, ki naj bi jih imeli LGBT.

Glede na to, da gre za pomembne odločitve, bi moralo priti do široke javne razprave, zdi pa se, da se skuša nove pravice uvajati po hitrem postopku, z manipulacijo, z javnim linčem tistih, ki imamo glede teh vprašanj pomisleke in zastopamo drugačna stališča. Po hitrem postopku te javno obsodijo »homofobije«, sovražnega govora, nestrpnosti, ekstremizma, nevarnega fundamentalizma… Toda, kdo je zares fundamentalist in nestrpnež: tisti, ki si prizadeva za široko javno razpravo, ali tisti, ki skuša sprejemati nove zakone po hitrem postopku, brez širokega konsenza, nasilno, z manipulacijo množic, s preglasovanjem v parlamentu, z likvidacijo nasprotnikov in s prikritim uvajanjem genderizma v šole, s kaznovanjem šol in učiteljev, ki ne poučujejo otrok v skladu z ideologijo gender? Pri tem se zdi, da pravica staršev do vzgoje svojih otrok, sploh ne obstaja. Mar ni to fundamentalizem par excellence!

Po mojem skromnem mnenju je potrebno najprej ugotoviti, kdo stoji za temi projekti in kaj želi z njimi doseči. Iz katerih fundacij, korporacij institucij prihaja denar za financiranje LGTB? Kakšni interesi se skrivajo v ozadju? Se naš politični vrh za ta korak odloča suvereno s soglasjem večine državljanov, samovoljno in zaletavo, ali pa pod pritiski mednarodnih institucij? Smo kot država še suvereni? To vprašanje ni neumestno, saj vemo, da je pomoč revnim državam pogojena s sprejemanjem določene zakonodaje. Smo ovce, ki slepo sledimo Angliji, Franciji in drugim »naprednim« državam…, ali pa damo kaj tudi na svojo pamet, tradicijo, kulturo in zgodovino?

Osrednja bitka se odvija na področju zakonodaje. V resnici gre za dva različna pogleda na zakonodajo. Vprašanje je: ali zakonodaja temelji na t. i. “naravnem pravu” in “objektivnih pravicah” (pravica do življenja, svobode…), ali na subjektivizmu, liberalizmu, statalizmu, na »common law”, na “civilnih pravicah”, ki so utemeljene na človekovih subjektivnih željah. Med prvim in drugim izhodiščem je bistvena razlika: v prvem primeru je življenje sveto od spočetja do naravne smrti. V drugem primeru pa je z dviganjem rok mogoče zakonsko utemeljiti tudi abortus in evtanazijo, saj gre le za »prevod« subjektivnih želj v pravni jezik.

Tudi spreminjanje družinske zakonodaje lahko razumemo v tem kontekstu. Je zakonska zveza skupnost moškega in ženske ali pa preprosto dveh oseb, tudi dveh oseb istega spola, ker si to želijo istospolni partnerji?

Problem je, da ideje, želje in na njih temelječe pravice potegnejo za sabo tudi dolžnosti in materialne posledice. Kjer je ideologija, so tudi mrtvi, pa ne le tisti, ki so bili medijsko, ali pa tudi fizično likvidirani, ker so se upirali in so bili moteči. Glavnina žrtev sledi po uvedbi »novih človekovih pravic«. Država mora poskrbeti, da so pravice, ki so zapisane v zakonu tudi dosegljive. Izvajanje evtanazije, umetne oploditve, spreminjanje spola…, ni zastonj. To pa zadeva vse davkoplačevalce. Če denar iz proračuna gre za financiranje LGTB, za umetno oplojevanje povsem zdravih samskih žensk, za spreminjanje spola…, potem je logično, da ni denarja za pomoč heteroseksualnim družinam z več otroci, potem ni čudno, da mladi zapuščajo Slovenijo, ker zanje tu ni dela, da so zibelke prazne, da farmacevtska industrija cveti s prodajo antidepresivov… Je to pravično? Kaj je naloga politike? Bo naša zakonodaja podpirala to, kar je pravično in dobro ali bo sledila zahtevam po »svobodi«, ki temelji na subjektivni pogledih posameznikov? Je naslednji korak legaliziranje droge, prostitucije … Nekateri si to goreče želijo!

Bogdan Vidmar

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.