Bogdan Vidmar: Molitev in post za domovino

1

slovenska zastavaVabimo posameznike, družine, župnije, redovne skupnosti, gibanja, druge skupnosti in vse ljudi dobre volje, da se tudi v letošnjem postu povežemo v molitvi in postu za domovino

Iniciativna skupina Molitev in post za domovino vabi posameznike, družine, župnije, redovne skupnosti, gibanja, druge skupnosti in vse ljudi dobre volje, da se tudi v letošnjem postu povežemo v molitvi in postu za domovino. Predlagamo, da se po svojih možnostih vsakdo odloči za bolj radikalno obliko posta in ne le za zdržek od mestnih jedi; npr. za post ob vodi, ali ob vodi in kruhu. Post naj traja 24 ur, npr. od 18h do 18h. Vabimo, da se, kdor to zmore, za tako obliko posta odloči vsaj enkrat v postnem času, seveda pa lahko tudi večkrat.

Letos želimo dati še poseben poudarek molitvi in postu za družino in za odgovorno sprejemanje življenja.
Družina je »dobra novica«. Smo v času med izredno in redno sinodo o družini. Vemo, da znotraj Cerkve obstajajo različni pogledi na nekatera pereča vprašanja glede zakramenta sv. zakona. Prav je, da molimo za sprejemanje modrih odločitev v Cerkvi. Dejstvo je, da mnogo parov sploh ne sklepa več cerkvenega zakona. Poleg tega mnogi menijo, da med tisto malo zakonov, ki so sklenjeni, veliko teh zakonov ni sklenjenih veljavno. Predlog je, da se olajša ugotavljanje ničnosti zakonov, ki v resnici sploh niso bili veljavno sklenjeni. Nekateri predlagajo ugotavljanje »smrti zakona« in možnost drugega zakona. Toda prvo in temeljno vprašanje ni v ugotavljanju ničnost oziroma smrti zakona, četudi so vsi žarometi usmerjeni prav na te primere. Najpomembnejše vprašanje je: “Kako pomagati mladim, da bodo sklenili veljaven zakon?” V krizi ni le zakrament zakona, temveč tudi zakrament sprave, evharistije, mašniškega posvečenja… Kaj je v ozadju vseh teh kriz? Mar se kriza družine ne začne že s krizo v zaročni dobi, ta pa s predhodno zgrešeno permisivno vzgojo otrok? In na koncu koncev: mar ni v ozadju krize zakramentov, kriza vere? Ne le kriza vere mladih, temveč tudi odraslih, duhovnikov… Vabilo k molitvi in postu je vabilo k preventivi, k temu, da zidamo hišo na skali, da se učimo sprejemati tudi križ, da se učimo ljubiti tudi takrat, ko se ne počutimo ljubljeni, ko nas drugi zavračajo in nam ne vračajo ljubezni.

In naš odnos do življenja? Kaj lahko naredimo za spoštovanje življenja od spočetja do naravne smrti? Kako spodbujati žene, ki nameravajo narediti abortus, da tega ne naredijo? Bomo vzpostavili ustanove, ki bodo poskrbele za otroke, ki jih matere nočejo ali ne morejo obdržati, a jih želijo roditi, ker nočejo narediti splava? Kako omogočiti, da bodo te otroke posvojile družine, ki ne morejo imeti otrok? Kakšni zakoni nas lahko rešijo pred demografskim samomorom? Koliko smo pripravljeni, kot posamezniki, Cerkev in država »za življenje« odpreti denarnice?
Nekateri med nami so pravniki, zdravniki, pedagogi, gospodarstveniki, politiki, novinarji, umetniki, športniki, starši, duhovniki… Kako smo v poklicu, poslanstvu, cehu in v situaciji v kateri se trenutno nahajamo, sol, luč in kvas sveta? Kako si konkretno prizadevamo »za družino« in »za življenje«? Kako nas naše konkretno življenje izziva in preizkuša? Nam vera v Boga pomaga pri naših odločitvah? Kako naše odločitve in prizadevanja vplivajo na naše izkustvo vere?

K postu in molitvi za domovino vabimo vse ljudi dobre volje, tudi tiste, ki niso kristjani ampak pripadajo drugim veram. Tudi tiste, ki se imate za neverne vabimo, da »za domovino« prispevate post, svoja razmišljanja, dobre želje in plemenita dejanja.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


1 komentar

  1. Tale “vprašalnik” mi je veliko bolj razumljiv in neposreden kot “uradna vprašanja” za sinodo. V (ne)iskanju odgovorov se bomo raje zavili v dolge in nerazumljive, dvomljive in izmikajoče, prilagodljive in všečne fraze. Da ne bi koga po nepotrebnem prizadeli. In da bi vsem ugajali in ustregli. Pa čeprav bo potrebno nekoliko spremeniti vsebino Sv. pisma in katoliškega nauka.

    Popolnoma se strinjam, da je bolje zastaviti dobro “preventivo” (priprava na zakon, npr.) kot potem olajševati možnosti “cerkvene ločitve”.

Comments are closed.