Žiga Turk: Bog živi Slovenijo!

25
2556

Napredna politika in napredna inteligenca je naredila manjši škandal iz dogodka, ko je predsednik državnega zbora Matej Tonin svoj govor zaključil z besedami, “Bog živi Slovenijo”. Če človek v Sloveniji omeni Boga, sploh tistega, ki ga zapišemo z veliko začetnico, in tega ne naredi v okviru družinskega praznika ali zavetja zasebnosti, se prej ali slej nekdo spotakne. In ni jih tako malo.

Ne spotaknejo se liberalci, ki se jim vse skupaj zdi stvar svobode govora in predsednik je pač svoboden, da pove, kar hoče. In svoboda govora se jim zdi bolj temelja pravica kot ločitev cerkve od države.

Ne spotaknejo se konzervativci, ker se je z »Bog daj«, »Bog živi«, »Bog pomagaj«, »Z Bogom« itd. pozdravljalo odkar Slovenci vemo zase, pa zato ni nastajala posebna škoda. In bodo seveda citirali, da italijanski adijo izvira iz »a Dio« in da je rezervna valuta sveta, ameriški dolar, na katerem piše, In God we Trust – zaupamo v Boga.

Spotakne pa se vplivna in nestrpna manjšina. In spomnimo se Nassima Taleba (vir), da manjšina, če je nestrpna, zmeraj doseže svoje, če se ji ne postavimo po robu. Pri tem, spotikanju ob Boga gre po mojem mnenju za tisti efekt, ko otrok poskuša vrstniku uničiti igračko, ki je sam nima ali ne ve, kaj bi z njo. Fenomen sem obdelal tule. Če bi hoteli biti bolj učeni, bi po Petersonovo isti fenomen našli v arhetipski zgodbi o lisici in kislem grozdju. Če ti kaj ni dosegljivo, pač daješ v nič.

V celofanu razuma

Seveda nestrpneži ne bodo priznali, da gre za to, ampak bodo v razsvetljeni maniri poiskali razumsko razlago, ki bo pojasnila ali celo opravičila predrazumski občutek – ki je odpor do vernih, vere in Boga. V tem vrstnem redu. Razumska razlaga je, da je po slovenski ustavi »vera ločena od države«. In zato seveda beseda Bog za v Državni zbor ni primerna.

Pravnikom bom prepustil razlaganje, ali spornost omembe Boga sploh sledi iz stavkov 7. člena ustave: »Država in verske skupnosti so ločene« in »Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno.« Kot jaz berem, ti stavki govorijo o verskih inštitucijah, tipično cerkvah. Te pravne osebe z državo niso na noben način povezane in so med seboj pred zakonom enake.

Tisto, kar se mi zdi vredno razmisleka je argument, ki se je pojavil v razpravi na tviterju, namreč, kaj pa če bi nek poslanec za govornico vzkliknil, »Alah je velik«, »Alah živi Slovenijo« ali pa kakšno drugo menda sporno geslo. Nestrpneži so si, domnevam, mislili, da bo nas ostale vzklik »Alah je velik« zmotil nekako tako, kot njih zmoti »Bog živi Slovenijo«.

Ampak na načelni ravni, je tudi to (1) stvar svobode govora in (2) je nekaj, kar nikakor ne posega v ločenost cerkve od države.

Je pa ta vzporednica med omembo Boga in Alaha zanimiva. Najprej je zaskrbljujoč sklep, ki iz argumentacije nestrpnih sledi, namreč, da so nekateri levičarji tako nestrpni do katoličanov, kot so nekateri desničarji nestrpni do muslimanov. Samo povejo to bolj kulturno in zavijejo v sklicevanje na ustavo. Ne bruhajo ognja po tviterju kot kakšna zagreta desna navijačica na tviterju.

Bog in Alah v Sloveniji

Še bolj pa je zanimivo nekaj drugega – namreč ekvivalenca Boga in Alaha v Sloveniji. Sklepanje je nekako tako: Bog je religiozni koncept. Alah je religiozni koncept. Religioznih konceptov naj se v parlamentu ne bi omenjalo. Kdor tega ne razume na primeru krščanska Boga, razume v zvezi z Alahom.

Pri takem sklepanju naredijo precej tipično napako. Konkretno zadevo A’ je mogoče abstraktno predstaviti kot A. In konkretno zadevo A” je mogoče konkretizirati iz abstraktnega A. Golob leti, golob je ptič, torej ptiči letijo. Kokoš je tudi ptič in zato leti. Zabloda je v tem, da napako (lahko) naredimo, v procesu abstrakcije (sklepanje iz posebnega na splošno – ptiči letijo). Druga napaka se zgodi, ko abstraktno apliciramo na konkretno. Ker je kokoš ptič, leti. Neverjetno kolikokrat nas poskušajo prepričati s takim načinom sklepanja.

In če gremo nazaj na božanstva, je njihovo sklepanje tako: Kam pa pridemo, če bi v parlamentu omenjali Alaha. Alah je bog. Krščanski Bog je tudi bog, zato se ga ne sme omenjati. Kam pa pridemo, če bi kar vsak omenjal svojega boga, pravijo.

Razlika je

Kar sem zdaj na zelo kompliciran način povedal je, da seveda je razlika, ali v slovenskem parlamentu rečeš »Bog živi Slovenijo« ali pa če rečeš »Alah živi Slovenijo«. Razlike seveda ni za liberalce, ki oboje smatrajo za del svobode govora. Razlika je za nestrpneže. A vendar! Če se tem zdi, da ni primerno, da se reče »Alah živi Slovenijo«, to še nič ne pove o tem, ali je primerno, da se reče, »Bog živi Slovenijo«. Spomnimo: če golob leta to nič ne pove o tem, ali kokoš leta. Pa čeprav bi nas površno abstraktno razmišljanje lahko privedlo do tega sklepa.

In zakaj je razlika, ustavnopravna razlika, med Bogom in Alahom v slovenskem parlamentu? Preprosto zato, ker je krščanstvo in krščanske vrednote podlaga za tako ustavno ureditev, kot jo imamo. Krščanski Bog lahko poživi Slovenijo, ker je slovenski pravni sistem nastal na podlagi krščanstva. Slovenci so se v osmem stoletju pridružili krščanski Evropi in bili stoletja del svetega rimskega cesarstva. Avstrijski cesar se je imenoval cesar zato, ker naj bi bil naslednik rimskih cesarjev, ki so imperij naredili za krščanskega.

Enakost in človekove pravice, ki so tako pogosto nekakšen izgovor za izganjanje Boga iz javne sfere, so dobile velikanski pospešek v krščanstvu. Enakost vseh pred Bogom, ki jo je učil Jezus Kristus je postala vzorec za enakost vseh pred zakonom.

Družina, država, rasa

Krščanstvo je bila tista vera, ki je demontirala grško-rimsko patriarhalno družino in demokratizirala vloge članov družine, predvsem ženske. Krščanstvo je bila tista vera, ki je preseglo okvire enega naroda oz. ene države in postavilo temelje globalizaciji oz. internacionalizaciji. Najprej religije, potem še vsega drugega. Prej so bile veroizpovedi omejene na posamične rodove, mesta oz. narode. Grški bogovi so bili bogovi Grkov, rimski Rimljanov, judovski bog Jahve je bil bog Izraelcev. Krščanski bog pa je bog vseh narodov in vseh držav. Kot je Slovenija država vseh, ki živijo tukaj, ne samo Slovencev. In seveda se krščanstvo, za razliko od vseh drugih rodovnih religij, ni omejevalo na eno raso.

Ne patriarhat, ne nacionalizem, ne rasizem se ne morejo izgovarjati na krščanstvo. Prav nasprotno je res. Krščanstvo je s tem, ko je začelo mehčati paleolitske občutke pripadnosti očetu, rodu ali narodu postavilo temelje modernosti. Nikoli pa ga ni zaneslo v utopijo, da ti občutki ne obstajajo in da so izmišljeni.

No, tudi zato se v slovenskem parlamentu, povsem v duhu slovenske ustave iz zahodnega civilizacijskega kroga, prav lahko reče, Bog živi Slovenijo!

25 KOMENTARJI

  1. Hvala za zadnja dva odstávka, ki popravljata prvi stavek, ki se pravilno glasi:
    Nazadnjaška politika in nazadnjaška inteligenca je naredila manjši škandal.
    O njuni naprednosti ni dobro govoriti niti v ironiji, niti v šali.
    Kajti zmeda v teh pojmih je prenevarna.

  2. Pri preciznem osvetljevanju pomena splošnega načela o ločenosti države in verskih skupnosti iz 1. odstavka 7. člena Ustave republike Slovenije (»Država in verske skupnosti so ločene.«) je smiselno vpogledati v odločbe Ustavnega sodišča, na primer št. U-I-68/98 in U-I-92/01. V tem delu je “država” zavezana k nevtralnosti, tolerantnosti in nemisijonarskem delovanju. Navedeno načelo pomeni po eni strani avtonomijo verskih skupnosti na lastnem področju, po drugi strani pa sekularizacijo javnega življenja in nevtralnost države do verskih skupnosti. Podobno je v ustavodajnem gradivu z dne 12. 1.2 1991 obrazloženo, da navedena določba »vzpostavlja načelo laičnosti države.«

    • Odličen odgovor avtorju članka, poznati je treba pač celo ustavo in tudi odločbe US.
      Pomemben je tudi 41. člen, ki izenačuje ateistična, neteistična in teistična prepričanja.

      Tako lahko z vidika ustave popolnoma enačimo, če predsednik DZ vzklika Alah/Bog/Proletarci živi(jo) Slovenijo. Pač izjavlja svoje versko oz. ideološko prepričanje. Ali je to za predsednika DZ, ki je eden od predstavnikov RS, ustrezno, pa bi bila potrebna daljša razprava… Lahko si vsak sam odgovori na to, kako bi se počutil, ko predstavnik njegove države vzklika “Alahu” ali “proletarcem”.

      Turkova hipoteza o večvrednosti krščanstva pač ustavnopravno ne zdrži – in me zelo skrbi, saj očitno spet skuša vpeljati parolo vsi enakopravni (drugi odstavek 7. člena ustave in 41. člen), a nekateri malo bolj.
      Turku še predlagam, da se, preden naslednjič zapiše “Ne patriarhat, ne nacionalizem, ne rasizem se ne morejo izgovarjati na krščanstvo”, pouči o getu v Rimu – ja, Židje zaprti v geto z rumenimi oznakami na rokavih – to je trajalo tristo let pod ukazi papežev in to je bil zadnji obstoječi geto v Evropi. No, do prihoda Hitlerja, seveda.

  3. V kulturno dediščinski tradiciji je, da Slovenci uporabljamo besedo Bog za izražanje najlepših in najbolj plemenitih želja.

    Mednarodna konvencija o varovanju duhovne ( nesnovne) kulturne dediščine nas zavezuje, da varujemo in negujemo slovensko kulturno dediščino.

  4. Vendar pa tiste, ki ne marajo besede Bog, ki pooseblja stvarstvo, ne moti mafijski duh, ki preveva Ljubljano in že več in manj celotno Slovenijo.

    Ta mafijski duh se je razbohotil z županovanjem Ljubljanskega župana Jankovića.

    Levičarji govorijo: Nič hudega, če si je Jankovič obdržal kaj zase, samo da je kaj dobrega storil za Ljubljano.

    A tako?! Čim nekaj napraviš, si lahko nekaj obdržiš zase?

    In tako se bohoti nepoštenje po Sloveniji.

    Tako se obožuje mafijski bog izničuje pa stvarstveni Bog, ki je človeku namenil plemenito vrednotno življenjsko poslanstvo.

    Ali so tudi zaradi tega odšli mladi kardiologi iz UKC, ker niso pristali na takšno mafijsko načelo.

  5. Bog pooseblja človeške vrednote.

    Zakaj se nekateri bojijo Boga in človeških vrednot, ki so pogoj človeškega napredka?!

    Gre za človeško fobijo, torej bolezensko stanje pred vrednotami in s tem tudi pred Bogom.

  6. Po logiki stvari je treba bolezen zdraviti.

    Ali imamo usposobljene zdravnike za takšno zdravljenje?

    Ali totalitarni sistem še vedno prepoveduje takšno zdravljenje?!

    • svitase,
      človek je pripravljen na zdravljenje, ko zase ugotovi, da je bolan.
      Dokler ima levica tako moč (ki si jo je ugrabila), imajo “bolniki” zagotovilo, da je tako kot je v redu.
      Vladajoča levica jim daje signal, da zdravljenja ne potrebujejo. Ker je njej pomembna oblast in ne skupno dobro.
      S tem skoduje svojim podpornikom kot tudi desnim, ki to vedo in si prizadevajo za skupno dobro.

    • Levica “skupno dobro” dojema kot skrb za naše. Torej v tem okviru zavedanja.
      Z odpravo totalitarizma naj bi to bilo preseženo.

    • Medtem ko desnica, vsaj naj bi, dojema “skupno dobro” kot skrb za vse.
      V okviru njenega zavedanja (ker ji vera pripomore, vsaj naj bi ji, k temu zavedanju).

  7. Odlicno argumentirano. Tudi za poseben polozaj krscanstva kot bistvenega duhovnega temelja zahodne civilizacije. Ne bi imel nic proti niti, ce bi eventuelni poslanec muslimanske vere omenjal Alaha.

  8. O uporabi pojma Bog malo s šaljive strani in ne preveč učeno:
    “So šli trije partijski magnati (npr. Kardelj, Maček, Dolanc) na lov. Zgrabila jih je lakota in so šli do prve kmetije s prošnjo, da jim kaj skuhajo. (Drugače kot v NOB so obljubili, da bodo pošteno plačali.) Gospodinja skuha žgance z ocvirki, skledo postavi na mizo in reče: “Buhžegnaj!). Se posvetujeta prva dva, ali ne bi vsaj iz vljudnosti odgovorila z “Buhlonaj!”, pa ju tretji resno opozori “Buhvari!”.
    No, pa še malo z bolj resne plati. Dostojevski je Raskolnikovu v romanu Zločin in kazen (zame najboljši roman vseh časov) položil v usta: “Kjer ni Boga, je vse dovoljeno!” Stavek, ki pove vse. Očitno je tako še zlasti pri nas.

    • Ste me pa res nasmejali:)
      Misli, ki jo citirate, namreč ne boste našli v “najboljšem romanu” za vas.

      Še jaz malo za šalo, malo za res: morda bi verjel, da gre za lapsus pri navedbi naslova, a misel natančneje opredelite s tem, ko jo pripišete Raskolnikovu.
      Zato je bolj verjetno, da je pač (tudi po 8 letih) treba slediti “nezmotljivemu”vodji, pa čeprav se dokazano moti:
      https://www.dnevnik.si/1042342708

      Pa če smo že pri tej misli, še nekaj kritičnega razmisleka o njej:
      https://www.dnevnik.si/170890

  9. Ne, beseda Bog v slovenščini nima enakih implikacij kot God v angleščini.

    Naj pojasnim. Avtor se odlično zazre v dvatisočletno zgodovino krščanstva, na katero smo praktično vsi ponosni. Tako levi kot desni. A pozabi, da v današnji slovenski politiki nekaj veljajo le polpretekle delitve. Tiste iz druge svetovne vojne, ki jo je cerkvena vojska izgubila. Cerkev, ki je imela globalni vpogled v takratno dogajanje po svetu, se nikoli ni ustrezno in dovolj distancirala od svoje odgovornosti za nastanek bele garde v Sloveniji. Na sosednjem Hrvaškem se celo afnajo z poganskimi idejami o kanonizaciji fašističnega zločinca! Tako ne gre!!! Seveda ne moremo reči, da je med zadnjo vojno vsa srbska vojska v Republiki Srbski bila genocidna. In enako ne moremo reči, da je vse domobrance pod orožje potegnilo zlo v njihovem srcu. Te zablode bo enkrat treba preseči. A z leve, liberalne in demokratične strani ne bo odpustka, dokler se Cerkev jasno ne distancira od zla med drugo svetovno vojno in neha prakticirati njegovo relativizacijo. Do takrat pač beseda Bog v slovenščini pomeni tisti, ki kristjane vodi v “pleskanje” cerkve Sv. Urha s krvjo domoljubov. Takšna beseda pa v parlamentu ne more biti toplo sprejeta.

    P.S. No lahko pa moja pojasnila še n+prvič preslišite. In še enkrat ponovite, da je vaš stric, ki so ga po vojni izvensodno umorili, bil dober mož in oče. In da smo v Evropi krščanska civilizacija. In da je humanizem utemeljen na krščanstvu. In…

    A ne bo haska!
    🙁 igor đukanović

    • Igor MB: “… Cerkev, ki je imela globalni vpogled v takratno dogajanje po svetu, se nikoli ni ustrezno in dovolj distancirala od svoje odgovornosti za nastanek bele garde v Sloveniji.”
      ================

      Bluziš. Bele garde v Sloveniji ni bilo, tako da posledično ne more biti nobene odgovornosti Cerkve za nastanek nečesa česar ni bilo. Je pa ta boljševistični termin (bela garda) dokaz za komunistično revolucijo po boljševističnemu vzoru in vzorcu.

      • Igor se v svojem obupu zateka k sovražnikom kristjanov.

        Ker že pri osamosvojitvi ni mogel nikogar prepričati v svoj prav, se tukaj zateka v argument moči.

    • Igor, vidim, da načrtno provociraš. Ker dobro veš, da je za nastanek domobranstva kriv komunizem, ne pa Cerkev.

      Sovraštvo do krščanstva izhaja iz tega, da jih držimo ogledalo.

  10. Meni je delovalo kot kopija zaključka govorov ameriških predsednikov (ali ameriških tv predsednikov). Se pa strinjam, da ni nič narobe s tem. Mi pa sploh ne deluje slovensko kot naprimer Bog daj, Hvala Bogu, …

    • Satirr,
      karkoli že je na vas “delovalo”, vam zagotavljam, da je Toninov vklik “Bog živi Slovenijo!” pristno slovenski in nima nobene zveze z ameriškimi predsedniki.

      Izraz ‘Bog te živi!’ je enako slovenski izraz kot ‘Bog daj’ ali ‘hvala Bogu’. Kaj pa za izraza ‘Bog žegnaj’ in ‘Bog lonaj’, ki sta tudi slovenska izraza, še vedno v uporabi, ste že slišali?

      Najbrž je na vaš vtis vplivalo pomanjkanje osnovnošolskega znanja o Prešernovih poezijah oziroma delovanje največje “pralnice možganov”, (t.j. slovenskega izobraževalnega sistema), kjer vam učitelji morda sploh niso povedali ali pa ne dovolj izpostavili, da je največji pesnik med Slovenci, France Prešeren, pred sedmo kitico Zdravljice, ki jo imamo za – pozor! – slovensko himno, postavil drugo in peto kitico.

      Povejte iskreno, ali nista ti dve kitici mnogo bolj slovenski od sedme kitice?

      1.
      Spet trte so rodile
      prijatli, vince nam sladkó,
      ki nam oživlja žile,
      srcé razjásni in oko,
      ki utopi
      vse skrbi,
      v potrtih prsih up budi!

      2.
      Komú narpred veselo
      zdravljico, bratje! čmò zapét
      Bog našo nam deželo,
      Bog živi ves slovenski svet,
      brate vse,
      kar nas je
      sinóv sloveče matere!

      3.
      V sovražnike ‘z oblakov
      rodú naj naš’ga treši gróm;
      prost, ko je bil očakov,
      naprej naj bo Slovencov dom;
      naj zdrobé
      njih roké
      si spone, ki jih še težé!

      4.
      Edinost, sreča, sprava
      k nam naj nazaj se vrnejo;
      otrók, kar ima Slava,
      vsi naj si v róke sežejo,
      de oblast
      in z njo čast,
      ko préd, spet naša boste last!

      5.
      Bog žívi vas Slovenke,
      prelepe, žlahtne rožice;
      ni take je mladenke,
      ko naše je krvi dekle;
      naj sinóv
      zarod nov
      iz vas bo strah sovražnikov!

      6.
      Mladenči, zdaj se pije
      zdravljica vaša, vi naš up;
      ljubezni domačije
      noben naj vam ne usmŕti strup;
      ker zdaj vàs
      kakor nàs,
      jo sŕčno bránit’ kliče čas!

      7.
      Živé naj vsi naródi,
      ki hrepené dočakat’ dan,
      da, koder sonce hodi,
      prepir iz svéta bo pregnan,
      da rojak
      prost bo vsak,
      ne vrag, le sosed bo mejak!

      8.
      Nazadnje še, prijatlji,
      kozarce zase vzdignimo,
      ki smo zato se zbrat’li,
      ker dobro v srcu mislimo;
      dókaj dni
      naj živí
      vsak, kar nas dobrih je ljudi!

      https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Zdravljica

  11. Ob koncu političnega govora mi žal deluje tuje. In me ne spomni na Zdravljico, pač pa na govore ameriških predsednikov. Če bi bila struktura govora drugačna, bi mi mogoče enake besede delovale bolj domače.

    Kar se pa tiče Zdravljice, jo poznam kar dobro. Najraje preberem ali slišim kar celo. Najljubša mi je četrta kitica. Če pa sta druga in peta bolj slovenski od sedme, bi pa težko rekel. Mogoče sta res, vendar je sedma tista, ki me bolj sili na noge, četudi si jo le tiho preberem.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite