Pedofilski škandali potiskajo Cerkev v župnišča in zakristije

45
1592
Pričenja se boj, da bodo naši otroci sploh lahko še javno kristjani, ki si ga je želel agresivni sekularizem, a so ga olajšali pedofilski škandali, pa tudi nerazumevanje znamenj časov.
Morda bi odprava celibata tudi zmanjšala moč homoseksualnega lobija, ki v Cerkvi gotovo obstaja.

Z obsodbo na zaporno kazen kardinala Pella in z nekaterimi drugimi odmevnimi zaključki proti klerikom, obtoženih ali obsojenih pedofilije, stopajo pedofilski škandali v katoliški Cerkvi v novo fazo, ki pa – in s tem se najbrž strinjajo tako “progesisti” kot “konzervativci” v Cerkvi – nikakor ni zaključena.

Pedofilski škandali potiskajo Cerkev v župnišča in zakristije

Sekularni svet in zagotovo tudi del katolikov jemlje to fazo s komaj prikritim zadovoljstvom; zadovoljstvom ne le zaradi tega, ker je zadoščeno pravici, ampak ker da sta s tem poražena nadutost in ignorance nekaterih klerikov do teh vnebovpijočih grehov. Agresivni sekularisti pa gredo še dlje: zdaj je priložnost, da se duhovnike in vero potisne v župnišča in zakristije, na rob družbe, in v perspektivi na rob zakona, vključno z laiki, ki bi si drznili javno živeti krščanstvo.

Sem in tja se v medijih pojavi tudi kak članek o naknadno oproščenem duhovniku, ki je bil po krivici obtožen ali celo obsojen pedofilije – ti so druga velika skupina žrtev pedofilskih škandalov. Tretja, tiha skupina so “navadni” duhovniki, ki so v vstopili v ta stan s po-klicem, z misijonarskim zanosom iti med ljudi, onkraj starega pastoralnega pristopa, po katerem so bile verne ovčice tiste, ki so prihajale v cerkev.

Te duhovnike, ki so vzeli resno nov pristop iskanja poti do ljudi, ki ga tako poudarja prav papež Frančišek, bo ta nova faza pedofilskih škandalov posebej prizadela. Smernice, ki naj bi v bodoče preprečevale zlorabe otrok in drugih šibkejših so nujne, a bodo po drugi strani imele naravnost grozljive posledice za pastoralo: duhovnike utegnejo potisniti nazaj v župnišča in ozek cerkveni prostor, pastoralo sterilizirati.

Novemu času so primernejše skupnosti duhovnikov

Takšen položaj narekuje vsaj dva ukrepa: iskanje novih pastoralnih pristopov in drugačne cerkvene organizacije ter osredotočenje na bistvo oznanjevanja. Namesto osamljenih in samih duhovnikov v velikih župniščih bodo novemu času primernejše skupnosti duhovnikov.

Po eni strani bomo potrebovali več redovnikov kontemplativcev, ki bodo s stalno molitvijo podpirali Cerkev. Tudi svetnim duhovnikom bo morala biti dana možnost, da se na prvem mestu duhovni ljudje, s tem, da se jih razbremeni najrazličnejših birokratskih, zidarskih, finančnih in podobnih opravil, ki bi jih zlahka in pogosto bolje opravili laiki (če bi jim Cerkev zares zaupala).

Celibat ni več zavezujoč za svetne duhovnike

Po drugi strani bi morali sprejeti dejstvo, da je izredno težko biti kontemplativec sredi vrveža življenja, in da je pastorala vernikov lažja, kadar je duhovnik bliže ljudem, tudi tako, da ima lastno družino in torej celibat ni več zavezujoč za svetne duhovnike. Takšna ureditev bi vsaj delno pomagala zaobiti oz. omiliti nevarnost novega prepada med duhovniki in laiki, ki ga lahko prinese skrb in strah pred pedofilskimi zlorabami.

Morda bi odprava celibata tudi zmanjšala moč homoseksualnega lobija, ki v Cerkvi gotovo obstaja – pripadniki tega lobija so tisti, ki v Cerkvi tiho živijo dvojno življenje, ne pa tisti, ki na glas kličejo k premisleku odnosa do istospolnih v Cerkvi.

“Progresisti” in “konzervativci” v Cerkvi bi se morali v tej novi fazi predvsem posvetiti nevarnosti, da posledice pedofilskih škandalov ne bodo potisnile duhovnikov in Cerkve na sam rob družbe, v izolacijo, ali celo onkraj zakona. Nekaj tega je že moč zaznati v pravnem problematiziranju spovedne tajnosti.

Pričenja se boj za to, da bodo naši otroci sploh še lahko javno kristjani

Takšno marginalizacijo Cerkve lahko skupno preprečimo le tako, da se osredotočimo na bistveno v Jezusovem sporočilu – in to je natančno tisto, kar počne danes papež Frančišek, seveda tudi z napakami. Kako daleč od bistvenega so razprave o ženskah v kavbojkah, ki so bile oživljene nedavno tudi pri nas, popolnoma pozabljajoč ob tem na feminizacijo moškega duhovništva s širokokrilnimi oblačili s čipkasto obrobo – od ministrantov do kardinalov, garderobo, ki je tako ljuba prav tradicionalistom.

Pričenja se boj za to, da bodo naši otroci sploh lahko še javno kristjani. Boj, ki si ga je želel agresivni sekularizem, a so ga olajšali pedofilski škandali, pa tudi nerazumevanje znamenj časov. Za Cerkev je edina možnost odprta re-evangelizacija in dialog s humanizmom. Vse drugo nas bo prehitro potisnilo v mučeništvo, ne da bi si ga zaslužili z resničnim prizadevanjem biti kvas, sol in luč.

45 KOMENTARJI

  1. feminizacijo moškega duhovništva s širokokrilnimi oblačili s čipkasto obrobo
    ======
    kakšen trapast pomislek je pa to. Človek bere, avtor se mu zazdi že res moder, potem pa takole zabluzi, da ne veš več, ali bi sploh kaj od tega članka še sprejel.

  2. Prispevek ima nekaj dobrih misli. Stvar je precej enostavna, o tem smo veliko že pisali te dni. Izpostavil bi dve stvari.

    1. Obstaja samo ena pot za hitro očiščenje in odpuščanje: duhovniki, ki so čisti tako spolnih zlorab kot tudi vedenja o njih in molka (tudi to je spolna zloraba!), morajo izjemno glasno in odločno stopiti skupaj, se PREVERITI med seboj, potem pa v en glas glasno zagovarjati boj proti zlorabam – in napasti molk, ki podpira zlorabe ker je prav tako pedofilski.
    Kako zelo se odpre srce, ko le en duhovnik stori tako! Ljudje bodo šli k njim. Z za tak rezultat bo moral biti uporabljen Jezusov meč, ki seka družine na dvoje – enako velja za Cerkev in zlobno potuhnjeno para-cerkev. Katolištvo je pozabilo, da si z birmo usposobljen za neprekinjen boj, duhovni boj, ki se odvija od zibke do krste. To je sveti Pavel.

    Za kaj takega pa je treba že otroke vzgajati v premagovanju napora in egoizma ter v trdno voljo in včasih zahtevno delo. Zadnjič je en fant na TV dejal, da je glavna naloga njegovega dela z otroki, DA SE IMAJO VES ČAS FAJN. To je zdaj ta moderna vzgoja. In posledica? Tako vzgojeni ne bodo nikoli Primož Roglič, nikoli Peter in Pavel. Kajti kdor se ne nauči POSLUŠNOSTI, premagovanja samega sebe ko si utrujen ipd, potrpeti v težkih trenutkih in biti srčen, ostane ena RIT. Ki išče druge riti za uteho. In iz takega kadra je zdaj velik del Cerkve. Temu delu lahko rečemo para-cerkev, to je lažna cerkev znotraj Cerkve. Semeniščniki morajo biti čvrsti možje, telesno vzdržljivi, odločni, sposobni premagati cono ugodja, sicer ne morejo niti svojih demonov ukrotiti, kaj šele da bi katere druge izganjali in ljudi ozdravljali. Zdaj imamo kilav kader, zato je Cerkev kilava. Vse je le eno medeno “izganjanje”, a le tistih, ki želijo Resnico, ne pa demonov.

    2. Poročeni duhovniki. Nič ne bo pomagalo. Kajti spolnim izprijencem se ne gre za eno žensko, s katero imaš uradno dovoljene spolne odnose, potem pa moraš skrbeti za otroke, ampak se jim gre za PODESETERJEN UŽITEK. Moški, ki si želi ženske, žene, ne potrebuje izganjanja, potuhnjeni homoseksualci znotraj Cerkve pa zagotovo. In kot je dejal človek, ki je iz žensk prešel na moške, poti nazaj ni, ker je hudič tu bolj sladak, pa še za pamže ni treba skrbeti, in greš malo na izlet po farah in imaš pet toplih srečanj in kosil.

    Sicer pa poročene duhovnike poznajo razne religije. Sam sem jih nekaj let srečeval kar nekaj, daleč od domovine. Tam je pravilo takšno: župniki manjših far, vaški župniki, se lahko poročijo, celo mestni. A s tem je konec vseh možnosti za vodenje recimo samostana ali večjega občestva, kajti potem bi trpela družina, ženske pa potem hitro skočijo še malo k sosedu, po sol recimo ali kladivo.

    In tisti duhovniki, ki bi se radi poročili, v kaki vaški župniji, naj se pred tem prepričajo, če ni posredi le Jezabelin demon, ki ubija duhovščino, potem pa tako žrtev zapusti. Pa tudi naravo ženske, “ki je kot žoga” pravi vzhodna modrost, je treba dobro spoznati. Če jo imaš doma, moraš pač na nek način paziti nanjo. In potem so še otroci, ki jih danes ne moreš več vzgajati, ker ti jih vzgaja LGBT vrtec in šola. Iz želje po nekaj ugodja vam bo svet postal še bolj peklenski. To ni prav dobra pot za posvečene.

    Zato je Jezus iskrenim sledilcem dejal: “Kdor ne “sovraži” svoje družine, ne more biti moj učenec.” Ker ne bo mogel nositi dodatnega križa: svojega, Njegovega, pa še kdaj ženinega, in njene žlahte ter svojih otrok. Pa še psa bo moral kdaj na sprehod peljati in tašči ugajati.

    Stari patriarhi, sveti puščavniki, svetniki in apostoli so že vedeli, zakaj so “zapustili vse in šli za Jezusom”. Matej 19,27. Žene so šle nekaj časa zraven, potem pa jim je očitno začelo presedati, pa tudi apostoli ne bi mogli svojega Dela opraviti do konca, saj družini ni dovolj le bežanje in kamen pod glavo čez noč.

    • Ne vem če si razumel, kar citiraš; svetni duhovniki so posvetni duhovniki, torej ne-duhovniki. Taki radi ženskarijo, srce jim je kjer je njihov zaklad – v svetu in ne pri Gospodu. Za take je celibat nesmiseln. Zaradi takega kadra propadajo Cerkve, to je svetovni trend vseh religij, nobena ni izvzeta. Takšni se kot DUHovniki kar sami ukinejo. Prav med njimi so pedofili in ostale variante.

      • Citirano in še z nekaj ostalim mnenji sem razumel kot ukinjanje duhovnikov. Kdor ne more biti na duhovni poti za Kristusom, naj se ne podaja na to pot. Lahko je diakon, torej poročen moški, ki lahko opravlja skoraj vse obrede, le evharistije ne more deliti in ne more opravljati spovedi. Zakaj, ste pa že vi povedali, naj ponovim še enkrat:

        – Ne more govoriti občestvu: “To je moje telo, ki se daje za vas.” Ker je z ženo postal eno.
        – Ne more z življenjem jamčiti za spovedno molčečnost, ker je življenje obljubil ženi.

        • Želel sem odpreti drugačen pogled. Beseda svetni duhovniki naproti kontemplativnim (redovnikom) je nesmisel. Vsi duhovniki so na tem svetu in vsi bi morali biti od Duha, in vsi so postali duhovniki za svet, a ne smejo biti posvetni. Vseeno ali samostanski ali mestni.

          “To je Moje telo, ki se daje za vas” pa se mi zdi da nekam čudno razumeš. To duhovnik ne govori za svoje telo, ampak govori v Jezusovem imenu. Govori sestavljeno besedilo evangelijev. Takrat je JEZUS tam in postane mali Veliki kruh življenja. To bi lahko izrekel tudi poročeni duhovnik.
          Drugo tvojo trditev pa razumem kot sarkazem 🙂

          • “. To duhovnik ne govori za svoje telo, ampak govori v Jezusovem imenu.”

            Potem pa ni duhovnik, ampak je glumač, nekateri celo trdijo antikrist. Duhovnik se mora razdajati ljudem, kor se je Jezus Kristus, do pribijanja na križ. Vendar! To ni zahteva, mi moramo sprejeti tudi duhovnika, ki to ne dela.

            Eden od pravih duhovnikov je tudi Janez Cerar. Ker je samo človek, je naredil par napak in zaradi tega ga že pribijajo na križ in njegova zahteva po čiščenju Cerkve na Slovenskem bo izzvenela v prazno, ČE MI …

            Saj me razumete, kajne?

  3. Članek je “koncentracija” snovi, ki bi zahtevala celo knjigo, zato mu ni lahko slediti. S premislekom se strinjam, umanjkala je edino teorija zarote, ki jo ob vsem posmehovanju mnogih, zanesljivo obstaja. V samem članku se skriva cel kup “nevidnih stebrov” teorije zarote gejevskega lobija (nekateri to imenujejo mafija ali prostozidarstvo ali zakulisje ipd.). Problemi kot so feminizacija moških, skriti homoseksualci in pedofili znotraj občestva, papež, ki vabi migrante, poljublja noge muslimanom in Fidelu Castru, noče pa se srečati s “fašistom” Salvinijem itd., so zgodbe, ki jih javnost lahko zaznava le skozi utrinke in prebliske, saj so nenehno relativizirani, zaradi česar jih je izredno težko razumevati artikulirano. Že selektivno poročanje o cerkvenih pedofilih, brez da bi v teh poročilih zajemali tudi preostale pedofile, ki jih je na svetu nekaj stokrat več, je tako prefinjena manipulacija, da je ob vsem medijskem pompu in zgražanju rezultat povsem jasno, da bo rezultat takšen: nič sed ne bo spremenilo. Prav zaradi številnih podtaknjencev v Cerkvi, ki se na veliko razkrivajo, je vse bolj očitno, da je Cerkev v prvi vrsti duhovna skupnost, ki temelji na komunikaciji s srci. Zunanja podoba, vključno s čipkastimi obrobami na širokokrilnih oblačilih, kot zelo zelo posrečeno napiše Sedej, je samo svetilnik, da ne zaidemo v megli življenja.

  4. Otroci bodo lahko če naprej kristjani. Tudi odrasli. Človek ni kristjan, če se tako opredeli, ampak če krščansko živi. Če človek ni v stanju krščansko živeti in se kljub temu opredeljuje za kristjana, je le navidezni, lažni kristjan.

    Poleg tega je krščanstvo precej več kot katolištvo. Na svetovni ravni samo ena tretjina kristjanov spada med katolike. Drugi spadajo bodisi med protestante bodisi med pravoslavne in takšne, ki niso vključeni v nobeno izmed teh organizacij. Ti, zadnji, so največkrat najboljši kristjani, ki hodijo po duhovni poti odrešitve.

    • Blizu si že tine, zelo blizu: musliman, budist, kristjan, hindujec, so še vedno svetni nazivi, kdor pa je v intimnem stiku z Bogom, to navzven sicer pokaže, a znotraj sebe ni več kristjan, kot razumemo na zemlji. Je preprosto Jezusov. Služabnik, otrok in prijatelj. V nebesih ni kristjanov, ni katolikov.

      Seveda pa protestant in musliman do tega skrajno težko prideta, ker eden zasmehuje presveto Devico Marijo in svetnike, drugi pa želi zasužnjevati in pokrasti ves svet.

      Zato je biti katolik najboljša možnost, a rahlo distanciran od notranjega dogajanja Cerkve, ki je vedno grešen. Ko se nauči ljubiti Gospoda, je dovolj, da do Cerkve čuti usmiljenje in ji pomaga na tak način, da ga notranji človeški ustroj para-cerkve v njej ne zgrabi v svoje manipulativne kremplje.

  5. Obstaja ena prednost poročenih duhovnikov nižjega ranga. Bil sem veliko z njimi, in prednosti nedvomno so. Prav je, kar tak mlad moški postane zaščiten in nadzorovan. Zaščiten je pred vaškimi dekleti, ki se že s 14timi leti zaljubljajo v postavne duhovnike, kaj šele vse malo starejše, pa tudi mlade vdove ga imajo za glavni cilj. Vse na njem vadijo zapeljevanje. Večina prostih žensk je v tem primeru žrtev in sodelavec strašne demonke Jezabele. Imajo enormno moč nad vsakim, katerega se lotijo, in samo velika samodisciplina in svetniško vodstvo duhovnega vodnika ter trdna vera ga lahko reši. Tista leta tam so 45.tega so najnevarnejša.

    Če pa je poročen in zvest, žena pa čistega srca in trdno verna, pa se vzpostavi “grad”, ki odbija vse te napade. Duhovnik je zaščiten tako pred napadi prostovoljk, pa še pod ženinim in potem otrokovim očesom je. S tem so pametne religije preprečile sramoto, ki pade na vse. s tem so fare ostale zdrave. ko pa pade duhovnik, zboli vsa fara, kar je tudi cilj demonov.

    Je pa to varianta samo za normalne moške. Pedarastije in homoseksualnosti pa s tem NE REŠI. Še prav posebno ne v Cerkvi, kjer so take prakse povsem zagotovo podprte s hudimi duhovi, ker se gre za lomljenje zaobljube, podtalno delovanje, laži in včasih resnično zlo. Spolni zločini v Cerkvi so zelo hujša kategorija kot laični, civilni. Satan in njegove demonke so tu prisotne s stokratno silo. Kajti že čisto blizu tabernaklja so, samo še malo in umazani kremplji pridejo do Kruha, da ga potem po svoje požegnajo. Odtlej je fara izgubljena: mnogi uidejo, mnogi padejo in mnogi so povsem zmedeni.

    Škofje pa nič.

    l

  6. “Po drugi strani bi morali sprejeti dejstvo, da je izredno težko biti kontemplativec sredi vrveža življenja, in da je pastorala vernikov lažja, kadar je duhovnik bliže ljudem, tudi tako, da ima lastno družino in torej celibat ni več zavezujoč za svetne duhovnike.”

    Ja, ja, pa kar luterane najeti za svetovalce. Oz. bolje, zapreti Vatikan, papeža in pozabiti na božje nauke, pa pripeljati protestante …

  7. Ja, protestantizem je blizu, mnogi so naklonjeni, komaj čakajo, tam je namreč 40.000 denominacij, vsak je lahko svoj kralj škofije.

    Konteplacija znotraj vrveža ljudi NI MOGOČA. Zdaj pa zmeda, ker so v mestih posvetni duhovniki, saj drugačni ne morejo biti? Ni potrebna zmeda: vsak duhovnik bi moral preživeti najmanj 5 let v dokaj izoliranem okolju, ne nekem poljubljajočem se bratstvu, veliko sam in v tišini, da se razvije moč karizme, in ker Gospod najglasneje govori v tišini kot je tudi sam skrit v malem kruhku.

    Tak je bil tudi razvoj: najprej so bili kontemplativni, šele potem mendikantski redovi. Zadnje pomeni biti v ali ob mestu, med ljudmi, živeti pa ne od prodaje knjig, vina, šnopsa, piva, sira in od delnic, ampak od tega, kar ljudje dajo za molitev, ozdravljanje, izganjanje demonov in razlaganje nauka. Če si kaj vreden=iskren.

    Pravijo, nasprotniki poročenosti duhovnikov v ODROČNIH farah, da poročeni ne bi smeli posvečevati sv. rešnjega telesa. Pa se človek vpraša, zakaj pa potrjeni pedofili in homoseksualci lahko, pa jih je Cerkev znala skrivati naokoli, celo po svetu, desetletja dolgo?

    • “Konteplacija znotraj vrveža ljudi NI MOGOČA”

      Zato pa so rodovi, ki imajo kontemplacijo za svoj namen v Cerkvi, za zidovi. Ja, se ujema. Po drugi strani pa mora duhovnik goreti od želje, da nekaj vrne Jezusu. Tako goreti, da se Jezabela odbije od njega v goreči ogenj pekla.

      Kdo se ti duhovniki? Mogoče bivši narkomani, ki se umirali, pa jih je Jezus poklical v Življenje. Sedaj s ponosom gledajo svoje roke, ki sedaj delijo Evharistijo, včasih pa so smrt. Pa še mnogi drugi, vsaj deset odstotkov jih je.

  8. Zelo zapleteno in zelo strokovno vprašanje.
    Vsekakor vrnitev k naravi človekovega duha. To sta dva pola, mutacije uničujočih sprevrženih užitkov pa v Cerkev ne sodijo, ker potem ni več sol ne človeka ne zemlje, ampak pot v pogubo tu in tam. Mučeništvo izruhne že zaradi zunanjih udorov, da bi ga klicali še z notranjo sprevrženostjo pa ne vidim potrebe in velja tudi tukaj: “Če te tvoja roka pohujšuje, jo odsekaj…!” Ali jo je mogoče zdraviti? Jaz te teze ne bi upal dosdajati, ker se doslej ni obnesla znotraj občestva, ampak morebiti ob strani, v “karanteni”. To pa je v prvem koraku isto: odstrani, da ne okužuje naprej, potem pa zdravi! Tudi le eden svečenik lahko pokaže pravo pot, še deset pomagačev, ki tavajo, mu le škodi!, zato stran od mene satan!

  9. Zelo me žalosti, ko berem javno priznanje, da obstaja kar velik del katolikov, ki ni zadovoljen s preganjanjem spolnega nadlegovanja v Cerkvi. Kot oseba, ki je na lastni koži večkrat doživela spolno nadlegovanje, tudi s strani cerkvenih ljudi, tega ne morem razumeti. In mi ni treba, saj sam Kristus z napovedjo, kaj se bo z ljudmi, ki to počnejo, zgodilo po soočenju s Pravičnim, opozarja, da bo tako hudo, dosti huje kot je utopitev z mlinskim kamnom okoli vratu.
    Sicer pa nas tovrstno dogajanje ne sme čuditi. Smo bili vnaprej opozorjeni. Sam Jezus je povedal, da če z njim, ki je zdrav les, delajo grdo, kaj bodo delali s suhim lesom. Pred našimi oči se je desetletja dogajalo izredno nespoštljivo ravnanje s Kristusovim telesom v Evharistiji (pomislimo samo na obhajanje na roke in na hojo po drobcih hostije), zakaj se čudimo, da se grdo dela z ljudmi?
    Zelo tipično se mi tudi zdi, da ljudi, ki se zavzemajo za oživitev cerkvene tradicije, zmerjajo s prikritimi homoseksualci. Morda kdo med njimi tudi to je, žal, a McCarrick ni bil tradicionalist, washingtonski kardinal Wuerl prav tako ne, saj se ga vedno vidi z ministrantkami, škof Malone iz Buffala New York, ki mu homoseksualni okostnjaki padajo iz omare vsak dan, je imel žensko tajnico in pr-predstavnico (torej tudi ni nek zahojeni mashilist).
    Tisti, ki nastavljamo ogledalo spolnim prestopnikom smo sovražniki evangelizatorske Cerkve. Zveni znano? Še zagovarjaš razkritje resnice o povojnih pobojih pa si sovražnik sprave. Isti šmorn!
    Glede Pella pa tole. Res obstajajo resni razlogi, da gojimo določen dvom o sodnem postopku, ki bo zdaj junija doživel revizijo ob kardinalovi pritožbi. Sicer pa ima ta tesni papežev sodelavec že dolgo zgodovino obtožb vse tja v čase, ko je še kot mlad duhovnik vozil mularijo na bazen (tipično modernistični pastoralni pristop). Evo, pa so se menjali časi in tisto, kar je bilo včasih sprejemljivo, ni več. Žal so ravno taka ravnanja, zlorabe in prikrivanja, privedla do preganjanja Cerkve. Ne obtoževati nas, ki imamo dovolj strahu, da bi nadlegovali tudi naše otroke. Veste, je prav žalostno, ko trepetaš pred spovednim kabinetom, ko ne veš, kako se bo končalo za tvojega sina. Če pa pozivaš, da bi se vrnili h klasičnim spovednicam, k normalni duhovniški obleki ipd., pa si čudak za v umobolnico.
    Lepe rezultate imajo cerkvene reforme, prav lepe. Samo mene žal ni med oboževalci…

  10. Gospa Kerže, ne menite se za Zdravka, on je svoje že povedal v prejšnji temi in je zlahka prepoznan kot nesramen zagovornik skrivačev pedofilije. V treh stavkih je ta pro-pedofil izrazil tri žalitve na vaš račun. to je zanj in tako branžo pač “katolištvo”. Vse je storil, da bi vas ranil, prizadel. Takšen je velik del Cerkve, para-cerkev v njej. Ljudje brez vsakega sočutja. A kar so poslali, rakete, ŽE LETIJO NAZAJ. To je Gospodov odgovor. Nenadoma bodo padli in se spraševali, kaj neki se je zgodilo – nič, le paket si dobil nazaj.

    Zadelo me je vaše pričanje, da ste bila sama žrtev teh cerkvenih zlorab. Zato še bolj razumem vašo skrb za otroke in tudi vašega moža. Bog vas blagoslavlja za vajino delo in vesel sem vaju.

    Glede odvetnikov para-cerkve, ki z zlobo zagovarjajo pedofilijo, posiljevanje redovnic in sodomijo, pa moramo zavzeti dosedanji stav Cerkve, ki se je držala navodila sv. Frančiška Saleškega:

    “Niti malo ni potrebno odgovoriti ali pokazati, da smo slišali, kar sovražnik govori” je rekel.

    To je je bila glavna taktika zla v Cerkvi do sedaj, sovražnik pa ji je bila Resnica. Tudi mi ne potrebujemo poslušati, kako naj se do teh odvetnikov obnašamo, ampak samo slediti model CI. Dovolj:je – dosledno argumentirano razkrivanje svinjarij in škofovskih nedelovanj zadnja desetletja. Mislim, da bo v dobrem letu že vsaj 100 zlorab razkritih, in Cerkev se bo začela notranje očiščevati. Pa ne zaradi nauka ali svoje želje, ampak zaradi medijev, sodišč in posledičnega gladovanja. To uradništvo molka se bo hudo razredčilo.

  11. AlFe, mlad si ali pa kaj drugega, upam da ne, ne prepoznaš kačje zvijače v tem? To je zato, ker slediš le izjave ene strani, tiste, ki skriva zlo. Če bi prebral kaj na Dovolj.je, bi vedel več. Namreč, Cerkev je zdaj sklenila, da bo sankcionirala le tiste spolne -karkoli, ki jih bo pred tem obsodilo civilno sodišče. Kar je zlo, kajti Cerkve NIHČE IN NIČ ne ovira, da ISTOČASNO osebo obravnava tudi s svoje strani. Tega zdaj noče storiti, prej pa se je le delala, da to počne. Torej so sami tudi zlo, kar spada pod para-cerkev.

    Tako se bo čakalo dolga leta, do takrat bo pedofil relativno na varnem, če pa bo na sodišču oproščen (tudi tam se dogaja politika, tudi tam so ljudje s homo nagnjenji, povezani s Cerkvenimi), potem pa bo tudi Cerkev spustila osebo nazaj v meseni raj.

    Pazi: in to kljub temu, da so morda mnogi v Cerkvi vedeli, da je človek res delal zlo. Vedo za njegovo slabost, a ker ga je civilno s. spustilo, ga bodo tudi oni. Nazaj, k otrokom. IN TO TUDI POČNE. To je njen harakiri.

    Temu se reče sodelovanje z zlom. Primer: govoril sem s sodnico, ki je imela hči sodnico. Povedala je nekaj, jaz pa sem bil ogorčen: “Torej, če vi OSEBNO vidite, da je nekdo razbil neko osebo, recimo, in to poveste svoji hčeri pri kosilu, torej obe veste kaj je resnica – boste še vedno zagovarjali oprostilno sodbo svoje hčere, ker ni bilo dovolj dokazov?” “Ja, takšno je sodišče. Pameten ne hodi tja, če ni res nujno.” je odgovorila. Temu se reče sodelovati z zlom. Enako je bilo v primerih Janše in Kanglerja – vsi so vedeli, da tistih 200 obtožb ne drži vode.

    Za žrtev pa je storilec znan, in je storilec od prvega dejanja do smrti. Če se mu tega ne dokaže, je še vedno storilec. Včasih dokazi niso dovolj, zadaj je mafija ali pa so prešibki. Kljub temu bi morala Cerkev tako osebo spraviti daleč stran od dela z ljudmi. Cerkev bi morala bito toliko vitalna, odločna in Kristusova, da bi SAMA vedela, kaj je res – kar ni težko – in potem naredila ustrezne ukrepe. Zdaj pa čaka samo na naše slavno sodišče. To je žalost, poden, sramota, nova manipulacija. Narod tega ne bo sprejel v svojem srcu.

    Potrebno je vse hkrati: civilni, notranji in medijski pritisk. Le tako se satan zgane in morda izžene. Tako je to že 2000 let, pa še več najbrž, a za nas je 2000 dovolj.

    • Kdor zagovarja spolne zločine v Cerkvi, ali je le tiho, kot je večina duhovščine, je prav tako del zla. Janez Cerar, žrtev in del rešitve, v intervjuju:

      “Ta molk bi si drznil poimenovati z mafijskim izrazom ‘omerta’, zaveza molčečnosti, ki velja za mafijo in Cerkev na Slovenskem. To je ta značilni molk tako pri prikrivanju kot pri odzivih na razkrite zlorabe v RKC. Pustimo raje vse pri miru.”

  12. Janez Cerar: “Poti nazaj ni, a po drugi strani je to tako boleča rana in tako pomembna zadeva za RKC na Slovenskem, da osupne tako tiste, ki si želijo, da se zlorabe raziščejo, kot tudi tiste, ki želijo, da bi bilo vse tako naprej, kot je bilo doslej. Prikrito. Velikokrat se vprašam, kaj je v tej slovenski duši, duši kristjana, tistega, ki je razmišljujoč, ki mu ni vseeno, ki je učljiv, da si po toliko izkušnjah, dokumentiranih primerih zlorab po celem svetu, ko se krajevne cerkve že spopadajo s tem zlom, kar zlorabe so, pri nas, ki smo geografsko najbližje Vatikanu, še vedno želijo, da ne bi prišlo do sprememb. Da vse ostane prikrito in da imamo v Cerkvi ljubi mir.”

  13. Janez Cerar: “Po drugi strani se zelo pozna vpliv, ki ga ima prepričanje cerkvenega vodstva na preprosto ljudstvo, vernike, češ, spet napadajo Cerkev, že tako se Cerkev, duhovnike prikazuje v slabi luči, zdaj pa ste se še vi postavili na stran tistih, ki Cerkev preganjajo, ki ji želijo slabo. Da sploh ne omenjam tistih najbolj primitivnih opazk, češ da smo se v iniciativi povezali s komunisti v želji zrušiti Cerkev.”

    • Kdor je pričakoval kaj drugega, je zelo naiven. Ne moreš od človeka, ki je nekaj prepovedanega namenoma storil pričakovati, da bo sam začel razčiščevati. Ali pritožba na višjo inštanco ali pa civilna prijava in tožba.

  14. LJUBLJANSKI ŠKOF, UPOKOJENI, MENDA GROZI TAKOLE:

    Vprašanje:”S civilno iniciativo “opravljate satansko delo, za kar vas bo doletela kazen”, smo lahko prebrali v eni od anonimk, ki vam jo je, kot je zapisal, poslal starejši ljubljanski škofijec.”

    Janez Cerar: “Teološko gledano, je satan oče laži, vir zla, greha. Kot človek, kristjan in duhovnik živim z Jezusom, Jezus je zame na prvem mestu, zato me ni strah tovrstnih obtožb. Me pa pri tem pismu, bolj ko se odmika čas njegovega prejema, pretrese, da je kaj takega sposoben napisati duhovnik, če ga je res napisal on. Duhovnik je, poleg tega, da ima visoko izobrazbo, vsakodnevno povezan z molitvijo in darovanjem svete maše, zato se mi zdi tovrstno izrazoslovje nedojemljivo za nekoga, ki je duhovnik.”

  15. ČE SE V ČASU FORMACIJE NE PODREDIŠ SODOMISTU, SE TI ZGODI TOLE:

    Janez Cerar: “”V Misijonski družbi lazaristov tik pred diakonskim posvečenjem, torej leto, preden postaneš duhovnik in izpoveš zaobljube, redovnemu predstojniku izročiš prošnjo za zaobljube. Damian je to storil in dobil odgovor, da v času bivanja v skupnosti ni v zadostni meri pokazal tistih lastnosti, ki so potrebne za bivanje v skupnosti in jih Misijonska družba od svojih članov ne le pričakuje, temveč tudi zahteva.”

    Glavna lastnost je torej prepustiti svoje telo spolnim sprevržencem.

  16. Preklete barabe, uničevalci duhovnikov, Jezabelini kloni.

    V: Po zadnji tiskovni konferenci je bilo slišati očitke, da ste storilce razkrili z imenom in priimkom, čeprav jim krivda še ni bila dokazana.

    J.C.: “Odgovoril bom, tako kot smo iz civilne iniciative že odgovorili Slovenski škofovski konferenci. Žrtev ima pravico povedati ime tistega, ki jo je zlorabil. Tudi v zadnjem dokumentu Vi ste luč sveta je papež žrtve odvezal molčečnosti. Osebno pa me k temu še dodatno spodbuja dejstvo, da sem skozi dolgo obdobje, najprej v 90. letih kot sopotnik, leta 2013 pa kot poslušalec, doživel dve življenjski zgodbi zdajšnjih mož, ki sta dala prijavo za istega duhovnika. Pri Damianovem primeru me pogreje sveta jeza, ker v njem prepoznam zelo dobrega kandidata za duhovništvo. Pa je bil odslovljen, ker je – kljub nekakšnemu premirju in spravi z omenjenim duhovnikom – videl, da vse še ni raziskano, in je nadaljeval bitko. Pri drugi osebi, ki je bila v času zlorabe najstnik, pa me spravi v sveto jezo, ko vidim, kako globoke rane mu je pustila zloraba. Prepričan sem, da bi bil tudi on odličen duhovnik, a mu je zloraba porušila ne le notranji, intimni svet in prihodnost, temveč – kar me kot kristjana in duhovnika še posebej boli – mu je omajala vero v Jezusa in popolnoma porušila zaupanje v Cerkev. Ko sem si ogledal zadnji, poljski dokumentarec o spolnih zlorabah v RKC ‘Ne povej, nikomur’, sem ostal odprtih ust. Samo imena in priimke zamenjaš, stanje in sistem pa sta popolnoma enaka tudi v Cerkvi na Slovenskem. Isti princip delovanja, odzivanja, pristop do žrtve, ukrepi in posledice.”

  17. J.C: “”Ekspertna skupina je zgolj posvetovalni organ, ki je v dosedanjem delovanju pokazal, da ekspertnosti pri njem ni skoraj nič. Je popolnoma brez učinka. Z žrtvami bi se MORALI SREČATI ŠKOFJE in redovni predstojniki, kajti stik z žrtvijo tistemu, ki prisluhne, OMOGOČI VSTOP v njen svet. In ko te ta izkušnja PRETRESE, potem tudi na zlorabe gledaš drugače. Tudi v slovenskem primeru ne gre za posamezne primere, odklone, statistiko. To je sistem, s katerim se je treba soočiti in ukrepati.”

    Žal, Janez, tu marsikoga nič ne pretrese, ker so sociopati.

  18. Res, kar smo vsi slutili, na vseh področjih narodove biti so oni le medle figure, ne pa vodniki:

    J.C.: “”Vodstvo Cerkve na Slovenskem je že pred časom izgubilo vso moralno avtoriteto. Če se Komisija za pravičnost in mir oglasi pred evropskimi volitvami ali ob razpravah o sovražnem govoru in o evtanaziji, ne nameni pa niti besede žrtvam spolnih zlorab … Je tu še kaj dodati o tem, koliko moralne avtoritete premore?”

  19. VISOKOST IN UŽALJENOST NADŠKOFA ZORETA?

    J.C.: “Kako pa ste, tudi kot žrtev, sprejeli zavrnitev nadškofa Stanislava Zoreta. Ta vas ni želel sprejeti kot predstavnika civilne iniciative?

    (Smeh.) “Smejem se, ker ob prvem srečanju, februarja, ko smo nadškofu povedali za obstoj civilne iniciative, nisem bil nič kaj vljuden. Dejal sem mu, da mu bomo dihali za ovratnik. Ob tokratni zavrnitvi pa me je nekoliko pretresel le trenutek zavrnitve. Poklical me je na veliki petek in povedal, da se namerava srečati le z žrtvami, njihovimi sorodniki, zastopniki, ne pa tudi z iniciativo. Po drugi strani sem neskončno hvaležen ljudem, ki me v mojem boju podpirajo; sorodniki, prijatelji … Neizmerna podpora je tudi, ko ti neznanec v trgovini ali na bencinski postaji ob vračilu denarja reče: Samo pogumno naprej.”

    Če Janeza kje srečam, ga bom kar objel.

  20. Nisem prav razumel ali nekateri menijo, da je kriv II. vatikanski koncil tudi za meglo glede teh vprašanj. In še latinska ali maša materine besede…- seveda v prispodobi. To pa laika sili v grenak smeh, saj moralen človek pozna tudi zakonodajo in obče civilizacijske norme, naravne danosti… Tukaj pa je zloraba svoje “naravne ali priučene sprevrženosti nemoralna in ne glede na to ali pomeni posledica zločina ali nekaj več bolnih, kar bi moralo biti kaznivo dejanje, če že ni zločin in je treba izločiti možnost približevanja po službeni dolžnosti. Če 20% ali “parlamentarno večino” v visokih krogih, pa toliko.
    Brez tega ne gre.
    Kaj pa druga verstva, imajo tudi take “koncile” in posledice poklicne “zaščite”. Treba je vzeti status “poklicanosti” in to mora priti množičen odziv rešitve od spodaj navzgor, ker od zgoraj, očlitno, to ni mogoče rešiti, kar se da, ker če zmeač pokvarjeni sol z drugo, bo vsebina postala kvarna, ker se ne bo vedelo, da je sol pokvarjena in po kateri vsebini boš šel k odrešitvi in po kateri stran od nje v prekletstvo!!! Če bo šlo tako naprej, bodo začeli ljudje verjeti, da so “pravoverni” migranti ponujena rešitev.
    Skratka ni več časa za filozofiranje. Noe je zgradil barko, potem pa ga je nekdo nagovoril, da se je napil. Ne pijmo več “razvrata – mamil in alkohola”! Razvrat je seksulana odvisnost nekoristna za potomstvo in unmičujoča za zdravo pamet, pogubna za duha in parazitska za telo in človeštvo. parazitska, to je prava ugotovitev.
    Sedaj pa bi rad slišal moralno- teološki in seveda strokoven odgovor!

Prijava

Za komentiranje se prijavite