Bo Šarčeva vlada pozabila na pol milijona Slovencev v zamejstvu in po svetu

14
1328

dr. Dejan Valentinčič (PrintScreen TV Slo)Bo Šarčeva vlada izkoristila bo vse potenciale, ki jih slovenski narod ima, in gradila vključujočo družbo, kjer bodo vse tri »duše slovenstva« – matična, zamejska in zdomska oz. izseljenska – enakopravne.

Na ulici v Chicagu, kjer sem na obisku prijateljev, sem naključno srečal gospodično, ki se je v ZDA preselila iz Slovenije. Povedala mi je, da je pred selitvijo v Chicago sedem let živela v Clevelandu. Ob mojem vprašanju o slovenski skupnosti tam je prvič v slišala, da v Clevelandu živijo Slovenci.

Ko govorimo o Slovencih zunaj matice, ne razmišljamo le o tradicionalnih slovenskih skupnostih. Zadnja leta našo državo vsako leto zapustilo okoli 9000 ljudi, večinoma mladih. Z drugimi besedami: v svet se odpravi več kot petina ene rojene generacije oziroma več ljudi letno, kot jih šteje celotna Slovenska vojska. Kako ta trend zajeziti, hkrati pa zdomce, opremljene z novo izkušnjo in znanjem, privabiti nazaj? To ostaja še neodgovorjeno vprašanje in predstavlja velik izziv, ki čaka katerokoli vlado, ki jo bomo dobili po različnih koalicijskih pogajanjih ali po novih predčasnih volitvah.

Zaskrbljujoče je tudi, da mladi, ki se danes izseljujejo, povečini ne kažejo zanimanja za medsebojno povezovanje ali vključevanje v slovenske skupnosti. Večini grozi takojšnja asimilacija. Če želimo te, ki danes odhajajo, bolj navezati na slovenstvo in Slovenijo, bo potrebno v prihodnosti že v šolskih klopeh delati na gojenju odnosa do domovine in rojakov zunaj naših meja. Tej tematiki pa tudi v javnosti nameniti več prostora. Tako bi mlade, ki se bodo izselili, oblikovali v samozavestne in zavedne Slovence, ki bi svojo identiteto znali živeti kjerkoli v globalni vasi, kar svet postaja. Tisti, ki ostajajo doma, pa bi se zavedali vrednosti, ki jo ponujajo sonarodnjaki pri poslovnem, znanstvenem, kulturnem povezovanju, in pomena tkanja osebnih vezi. Vse velike institucionalne strategije, politike, projekti itd. brez pristnega človeškega stika nimajo smisla.

Odkar področje odnosov s Slovenci v zamejstvu in po svetu spet upravljajo samostojni ministri, je napredek v odnosu države viden. Vzpostavlja se enakopravnost v dialogu s sosednjimi državami, veliko je bilo narejenega za gospodarsko povezovanje v regiji Alpe-Jadran z osrednjo vlogo podjetnikov slovenskega rodu v zamejstvu. Tudi rojakom po svetu veliko več pomeni obisk ministra kot zgolj vladnega uradnika in laže prihaja do dogovorov o strateških pomladitvah slovenskih struktur po svetu. Od nove vlade bi pričakovali, da bi to še nadgrajevala in poskusila maksimizirati pozitivne potenciale, ki jih ponuja diaspora.

A niso vsi takega mnenja. Ko je drugouvrščena stranka na zadnjih državnozborskih volitvah, Lista Marjana Šarca (LMŠ), izbranim strankam poslala prvi osnutek koalicijske pogodbe, je bila v njem (med drugim) zanimiva »podrobnost«. Uvedlo naj bi se novo ministrstvo za digitalizacijo, število ministrskih mest pa bi ostalo enako kot doslej. Le kako? Seveda, ukinjeno bi bilo mesto ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Povedano z drugimi besedami, okoli pol milijona rojakov, ki živi zunaj Slovenije, naj bo raje na skrbi kakšnega pododdelka.

Glede nato, da je imela LMŠ že v predvolilnem programu ukinitev funkcije ministra ter Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu kot samostojnega organa ter njegovo priključitev ministrstvu za zunanje zadeve, je to najprej videti kot načrtna poteza. A kot pripovedujejo viri, ki so bili soudeleženi na teh koalicijskih pogajanjih, naj bi na reakcijo in vprašanje predstavnikov NSi in DeSUS, ki so se k sreči odločno zavzeli za ohranitev samostojnega organa za Slovence v zamejstvu in po svetu, iz LMŠ odgovorili, da so na tega ministra preprosto pozabili. Bralcem prepuščam oceno, ali bi bil bolj zaskrbljujoč prvi ali drugi razlog.

Novo stranko v slovenskem državnem zboru sicer lahko pohvalimo, da ni zapadla v pogosto navzoč populizem, da je potrebno število resorjev zmanjševati, saj naj bi to prinašalo prihranek. Takšne računice niso vodotesne. Resorji, ki niso preveliki in jih ministri sploh lahko obvladujejo, so za državo bolj racionalni. Govora je bilo celo o treh novih resorjih. A zakaj naenkrat ni več pomemben odnos med Slovenijo in njenimi rojaki v sosedstvu in po vsem svetu? Modra vlada bo ravnala obrnjeno: izkoristila bo vse potenciale, ki jih slovenski narod ima, in gradila vključujočo družbo, kjer bodo vse tri »duše slovenstva« – matična, zamejska in zdomska oz. izseljenska – enakopravne.

Vir: Slovenski Čas, prilog Družine (99/julij 2018), str. 1

14 KOMENTARJI

  1. Bo Šarčeva vlada pozabila na pol milijona Slovencev v zamejstvu in po svetu?

    Da. Ker so samo strošek.

  2. Po svetu živi mnogo visoko kultiviranih in izobraženih ljudi slovenskega rodu, ki bi v marsičem lahko pomagali tej nesrečni deželici.

    Ti ljudje so pravo nasprotje tukajšnje “elite”, predvsem pa niso kontaminirani s marksistično miselnostjo. Verjetno so zato nanje “pozabili”. Voda in ogenj pač ne gresta skupaj.

    • Zakaj pa bi morali pomagati? Kdor je hotel, je lahko. Kdor hoče, naj pomaga.

      Da pa bi bila v zraku neka ideja, da morajo pomagati, je pa bolno. So tam in tam naj živijo srečno življenje. Naj razvijajo kraje, kjer živijo.

      • Nihče ne mora pomagati. Je pa marsikdo pripravljen. Seveda se nihče ne bo vsiljeval. Mora biti povabljen.

        Tako potekajo postopki v normalnem kultiviranem svetu.

  3. Čeprav menim, da Šarec funkcije ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu ne bo ukinil, ker mu močno primanjkuje dobro plačanih visokih položajev za deljenje med oblastno pogoltne koalicijske partnerice, si upam postaviti hipotezo, da so ideje o ukinitvi ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu gotovo zrasle na zelniku tistih, ki so Šarca ustoličili – to je globoke države. Ta bi hotela Slovence po svetu prikrajšati za trdne in trajne povezave z domovino.

    Svojo hipotezo utemeljujem na sledečih dejstvih: že mnogo volitev zapored rezultati glasovanja iz tujine kažejo, da slovenski državljani, živeči na tujem, večinsko podpirajo stranki SDS in N.Si. Čeprav izven domovine glasuje relativno malo državljanov, pa domači mediji vsakokrat opozarjajo, da bi prav glasovi iz tujine utegnili vplivati na končni volilni izid.
    Zadnjih nekaj volitev se to sicer ni zgodilo, toda večji volilni potencial med Slovenci po svetu imajo očitno desne stranke. Če bi ob nižanju volilne udeležbe v Sloveniji število glasovalcev iz tujine ostalo enako ali se povečalo, bi njihova izbira pridobila težo v domovini.

    Po mojem mnenju je motiv globoke države po uničenju ministrstva za Slovence na tujem hlepenje po levičarski nadvladi v politiki države Slovenije.
    Zato si globoka država prizadeva, da bi slovenske državljane na tujem, ki večinsko glasujejo za desne stranke, oddaljila ali celo odrezala od matice ter s tem zmanjšala ali celo izničila njihovo že tako –
    glede na veliko število slovenskih državljanov, živečih izven domovine – relativno šibko zanimanje za sodelovanje na volitvah v Republiki Sloveniji.

    Ni prav lahko udeleževati se volitev na tujem, saj glasovanje predvideva kar nekaj predhodnih birokratskih postopkov ter prepošiljanja tiskovin po pošti ali pa dolga potovanja do slovenskih diplomatskih predstavništev v tujih državah. In to kljub možnostim, ki jih dandanes nudi tehnologija medmrežja.

    http://www.dvk-rs.si/index.php/si/kje-in-kako-volim/glasovanje-iz-tujine

    Spomnimo se banalnih zapletov s prepoznim pošiljanjem glasovnic slovenskim državljanom na tuje, ki so pokazali nadvse brezbrižen in nemaren odnos Državne volilne komisije do glasovalcev iz tujine. Težko bi takšno nemarnost označili za naključno!

    https://www.google.si/amp/s/www.rtvslo.si/amp/volitve-2011/glasovnice-za-avstralske-slovence-prispele-prepozno/271952

    http://referendumdrugitir.si/post/317603/slovenci-v-tujini-nezadovoljni-nesporno-dejstvo-je-da-smo-po-osamosvojitvi-ostali-pozabljeni-in-drugorazredni-drzavljani

    Morda se zdi moja hipoteza neprepričljiva, a dejstvo je, da je prosluli komunistični režim vzpostavil in si prizadeval ohranjati nadzor nad slovenskimi zamejci, izseljenci in zdomci. Ostanki udbovskega arhivskega gradiva pričajo o nekaterih tajnih sodelavcih UDBE, ki so za potrebe režima zasledovali in ovajali Slovence na tujem.

    Globoka država, ki stoji za slovensko levo politiko, je neposredni ideološki dedič nekdanjega režima. Ker levici vpliv na slovenske volivce v tujini očitno uhaja iz rok, globoka država ne potrebuje njihovih volilnih glasov, še več, v napoto so ji, ker niso na njeni ideološki liniji, lahko pa bi vplivali na končni volilni izid v prid desnice.

    Zato “novoobraznih” obljub o ukinitvi ministra in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ne gre jemati na lahko, saj za programskimi smernicami “novih obrazov” vedno stojijo nedemokratični načrti globoke države.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite