Bo ministrici za kulturo Republike Slovenije uspelo potujčiti Slovence?

6

Naključij ni. Zato tudi ni naključje, da sem ravno v dneh, ko je prišel v javnost osnutek Zakona o medijih bral »Slomškovo berilo«. Poglavje o jeziku začenja z mislijo: »Božja volja je bila, da se je mnogotero jezikov na svetu začelo; Božja naredba je, da se še neprenehoma mnogovrstni jeziki po svetu govoré in se bodo govorili do konca sveta. Tudi naš slovenski jezik je Božji dar, nam Slovencem izročen, ne zato, da bi ga zanemarjali, po nemarščini celo zgubili in sebe s svojim narodom ponemčili, Lahi ali pa Madžari postali.«

70. člen osnutka Zakona o medijih govori o deležu slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih. Predlog predvideva znižanje obvezne kvote slovenske glasbe iz sedanjih najmanj 40 na nerazumnih 15 odstotkov v času med 6. in 20. uro, kar po natančnejšem branju in enostavnem matematičnem izračunu pomeni celo le sramotnih 8 odstotkov na dan. Osnutek je sprožil v medijih upravičeno ogorčenost ne samo med glasbeniki, ampak med vsemi, ki jim slovenski jezik kaj pomeni. Največji absurd vsega je, da predlog prihaja iz Ministrstva za kulturo RS, ki naj bi skrbelo za nacionalni interes na področju kulture. Glasba pa je pomemben del kulture. Tako radi se primerjamo z Evropo. So se v tem primeru predlagatelji zakona ozrli po Evropi in evropskih radijskih in televizijskih postajah? Najbrž se niso, sicer bi jih postalo pošteno sram, če imajo v sebi vsaj kapljo slovenske krvi. Naivno je razmišljanje, da se ministrica ne zaveda posledic. Vsakemu s preprosto »kmečko logiko« je jasno, da bi sprejetje takega zakona pomenilo le še en korak v smeri potujčevanja Slovencev. Na žalost se v tej naši ljubi Sloveniji spet vse gleda zgolj skozi očala kapitala. Očitno bomo kmalu, tako kot že mnogokrat v zgodovini našega naroda, potrebovali borce za ohranitev slovenskega jezika.

Mojmir Sepe, legenda slovenska glasbe napoveduje, da bo v primeru sprejetja zakona o medijih vrnil državno odlikovanje »zlati red za zasluge«, ki ga je konec julija prejel ob svoji 80-letnici za prispevek k ustvarjanju slovenske zabavne glasbe in za pomemben delež pri razvoju slovenske glasbene kulture. Oglasili so se tudi drugi vidni glasbeni ustvarjalci. Včeraj je bil v Cankarjevem domu 1. slovenski glasbeni kongres. Glasbeni ustvarjalci so pokazali složnost in odločnost, da za vsako ceno zaščitijo in ohranijo slovenski jezik in slovensko kulturo.

Bo še enkrat obveljal pregovor »psi lajajo, karavana gre dalje«? Bodo na Ministrstvu za kulturo vztrajali in odločno stopili na pot izgube slovenske identitete? Ali pa bodo ti »veleumi« le prisluhnili blaženemu Antonu Martinu Slomšku, ki je zapisal: »Kdor svoj materni jezik zavrže ter ga pozabi in zapusti, je zmedenemu pijancu podoben, ki zlato v prah potepta in ne ve, koliko škodo si dela. Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo od svojih starih zadobili; skrbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti.«

Foto: Gore-ljudje.net

6 KOMENTARJI

  1. Zadeva je absurdna. Absurdna, ker želi nekdo predpisovati svobodnim ljudem deleže glasbe, ki jo ponujajo trgu pri opravljanju svoje dejavnosti. Se vam, avtor tega teksta, ne zdi čudna zahteva, da morajo slovenski avtorji ustvariti najmanj 40 odstotkov dobre glasbe in ne le nerazumnih 15 odstotkov, kot to počnejo danes. In to med 20. zvečer in 6. zjutraj. Meni je taka zahteva nerazumna, naravnost absurdna, pa vednar popolnoma upravičena, če priznamo upravičenost zahtev po kakršnihkoli deležih predvajane glasbe.

    Ko bi bilo več glasbe Robežnikove kvalitete, potem bi bilo tudi več slovenske glasbe na sporedu.

    In še tole – “Glasbeni ustvarjalci so pokazali složnost in odločnost, da za vsako ceno zaščitijo in ohranijo slovenski jezik in slovensko kulturo.” Za božjo voljo, kaj pomeni to “za vsako ceno”? Za ceno diktiranja in uničevanja posla, ki ga posameznik delajo z radijskimi postajami, ter zagotovljeno sinekuro? Vsem vam zagovornikom kolektivističnega upravljanja – kupite si svoje radijske postaje in si vrtite glasbe, ki vam ustreza po mili volji. Tudi med 6. in 20. uro.

  2. Na prejšnja komentarja: zakaj imamo RTV SLO in moramo plačevati naročnino. Zato, da se ohranja slovenska kultura in slovenska indentiteta. In da se izobražuje v tej smeri. Če prepustiš vse naklučju in komerciali potem bodo kmalu, če niso že, krave viola, svizec zavijal čokolado, mi pa živeli v venezuelskih telenovelah.

  3. Po eni strani na nacionalnem radiu ukinjajo glasbena uredništva, kar pa se borcem za kulturo ne zdi problematično, po drugi strani je, na žalost, kvaliteta večine slovenske godbe katastrofalna, kar očitno tudi ne bode v ušesa. In kaj ima s tem opraviti blaženi Slomšek? Le kaj bi porekel na “Jest ‘mam pa tako srčno napako” ali pa na “saj brizgalna ta njegova res najlepše brizga”? Na glasbeni pofl, ki pa ga najraje poslušajo prav v okoljih, kjer pretežno volijo SDS in NSi? Ironija. Večkratna ironija.

  4. Zmago, seveda. Ampak vsakršen glasbeni drek, samo da je v (slabi) slovenščini, le malo prispeva h “kulturi” in “identiteti”.

  5. Carlos se strinjam. Problem je v tem, ker imajo ljudje različne okuse in je težko definirati kaj je dobra muzika. Tisto kar je za nekoga odlično (Lady gaga, Ceca, Cetinski, Atomik Harmonik, Werner,…) je za mene slabo. Tisto kar je za mene dobro (Mlakar, Predin, Kreslin, Šank Rock, Avseniki, Slaki, Slavko Ivančič…) je za druge slabo. Kako definirati kaj je dobro? Verjetno tisto, če parafraziram tebe, kar je v “dobri” slovenščini.
    Kvote po moje ne rešujejo problema, ker so administrativno (nasilno) določene, delujejo pa “izobraževalno” na glavne krivce – glasbene urednike.
    Nihče pa me ne bo prepričal, da vsaj na nacionalnem radiu in televiziji ni potrebno “bombardirati” ljudi s slovensko besedo in glasbo. Spomnim se, da sem po letu dni “bombardiranja” s srbo-hrvaščino v vojski, komaj še znal slovensko. Žal je tudi to eden od načinov, da se ohrani slovenščina, in da Mlakarju ne bo potrebno pisati zbadljivih pesmic v stilu ful, špon, mega, fensi.

Comments are closed.