Mario Plešej, Socialna akademija: Čas je za … ?

Danes praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Spominjamo se namreč slovesnega trenutka v slovenski zgodovini, ko so bili razglašeni uradni rezultati plebiscita, na katerem so se prebivalke in prebivalci Slovenije skoraj enoglasno odločili, da želijo živeti v svoji državi, da hočejo postati gospodarji v svoji hiši. Po 25 letih od tega veličastnega dogodka je več kot primerno, da temeljito in pošteno pregledamo stanje v svoji hiši in se vprašamo, kako naprej.

.. stalno iskreno soočanje s travmatično preteklostjo

Trdim, da imajo nekateri slovenski politiki, mnenjski voditelji in mediji velik interes po ohranjanju ali celo poglabljanju delitev v slovenski družbi, ker se jim to pač splača. Z netenjem prepirov, hujskaštvom in navijaštvom v medsebojni spregi ohranjajo svoje položaje, privilegije, moč in oblast ter kujejo dobičke. Zadnji izredno očiten primer, ko smo se znašli v taki situaciji, je bila nedavna kampanja pred referendumom o spremembah družinske zakonodaje. V končni fazi so nam nekateri skušali dopovedati, da se na referendumu odločamo za ali proti RKC oziroma za ali proti Janezu Janši; manjkali so le še partizani in domobranci. Kar me je tokrat šokiralo, je bila izredno velika prisotnost preklinjanja, umazanega govora in nestrpnosti v pogovorih iz oči v oči ali prek spleta. Spremljali smo poživinjeno Slovenijo. Od kod tak bes in sovraštvo?

Trdim, da ima to sovraštvo korenine v naših nepredelanih travmah, ki izvirajo iz druge svetovne vojne in po njej ter se prenašajo iz roda v rod. Tisti, ki pravijo, da ni smisla v ukvarjanju s preteklostjo, da je najbolje na te boleče stvari kar pozabiti ter da naj se raje posvetimo sedanjosti in prihodnosti, so bodisi nespametni ali predrzni. Že latinski pregovor pravi, da je zgodovina učiteljica življenja, ko pa so v igri boleče rane pri številnih ljudeh, je še toliko pomembneje, da preteklosti kot narodna skupnost namenimo potreben čas in sredstva. Pospeševanje spravnega procesa v Sloveniji mora poleg izgradnje osrednjega spomenika žrtvam in opravljanja spominskih obredov nujno vključevati podporo razvoju in izvajanju primernih programov na znanstveno-raziskovalnem, kulturnem in izobraževalnem področju. Pri tem se lahko zgledujemo in veliko naučimo od Nemčije, kjer je proces spominjanja in sprave stalno navzoč in podprt s strani države.

Več o tem, da je čas za tudi več aktivnega državljanstva, več dialoga in za več Slovenije na: blog Mario Plešej na Socialni akademiji