Najzanimivejši predvolilni dogodek prejšnjega tedna je gotovo objava podatkov o dohodkih kandidatov za premierja, pri čemer je prvič padlo po ljubljencu javnosti in medijev, tako rekoč po kraljeviču ljudskih src Gregorju Virantu.
….
Še najbolj pa mi je žal nekaterih Virantovih sodelavcev, še zlasti Rada Pezdirja, moža, ki je na kolena spravil elektrokartel in banke, zdaj pa mora takele napletati.
No, res zanimivo bo videti, kakšna bo reakcija volilcev. Ne verjamem, da afera ne bo imela vpliva. Četudi Virant državi vrne celotno nadomestilo, verjetno zmagati na volitvah več ne more. Morda celo ne bo veliko izgubil, a ne verjamem, da še lahko prehiti Janšo. Prav tako ne verjamem, da bo podpora Virantovi listi padla zelo globoko, kot pri Arharju – prvič je šlo takrat za predsedniške volitve, kjer volilci bolj iščejo neko moralno avtoriteto, razen tega so volilci imeli na voljo dve dobri alternativi. Tokrat pa imajo Virantovi volilci to težavo, da morda nočejo voliti nobenega od glavnih konkurentov, ki za povrh tudi ne kotirata kot moralni avtoriteti. Tako, da se mi zdi še najverjetneje, da bo Virnatova lista izgubila kak procent glasov, morda se celo lahko zgodi, da jo prehiti Jankovićeva lista, ne verjamem pa, da bi jo lahko dohitela tudi SD.
Še vedno verjamem, da je lahko Virant dober minister, nekaj sposobnih kandidatov ima tudi med kandidati za poslance, mislim pa, da (še) ni format za prvega ministra. Je nedvomno dober birokrat, ni pa voditelj. Od voditelja namreč pričakujem, da mu bodo sodelavci sledili skozi puščavo, močvirje in čez visoke gore. Zato pa je potrebno zaupanje, ki ga Virant v tem trenutku ni sposoben vlivati. Ne zaradi tistih 60 tisočakov leta 2009, ampak zaradi kalkuliranja leta 2011.
Več: blog Blitz
