Blejski krap in trije Bavarci

3
Krap je prijel.

Trije mladi Bavarci s popolno opremo – s šestimi palicami in veliko potrpežljivosti – lovijo krape. Nekoč so tlačani iz blejske jezerske sklede, tam od leta 1011 naprej, briksenskim škofom vsako leto tovorili na vozovih vino z Bleda, ribe iz jezera in želve s farme. Menda je želvina juha takrat veljala za kulinarični presežek. V Blejskem jezeru so zanesljivo lovili ribe, pa ne krapov, tudi pred več kot tisoč leti, saj se je gospostvo briksenskih škofov na Bledu začelo leta 1011.
Danes Bavarci prihajajo na Bled kot turisti in ribiči. Blejsko jezero je raj za kraparje. Ve se, da so krape, ploščate ribe z dolgimi hrbtnimi plavutmi, vlagali v vode vsega sveta. Tudi zato je ta sladkovodna riba, ki dočaka starost do sto let, najpomembnejša vzrejna riba, ki jo ponekod obravnavajo tudi kot invazivno vrsto.

Blejska ribiška družina je zdravju jezera v prid postavila omejitve za ribarjenje in za kormorane

Blejska ribiška družina bo prihodnje leto dopolnila sedemdeset let.
V jezeru je 19 ribjih vrst, somi so najbolj čislani, pa ščuke, smuči. Krapi so na seznamu pred jezerskimi postrvmi. Krapar lahko do sedem kilogramov težkega krapa odnese, vse težje pa mora vrniti v jezero. Strokovno jim odstrani trnek, se fotografira s trofejo in nadaljuje lov.
Jože Kuzma, doma iz Lendave, ki živi na Bledu, bil je tudi predsednik RD Bled, mi pomaga pri ribarjenju s podatki. Če so domači in tuji ribiči dobrodošli v revirjih družine od prvega aprila pa do konca sezone, tega ne morejo reči za jate zaščitenih kormoranov. Od septembra do marca priletijo jate na prezimovanje in plenjenje.
»Na petih mostovih, na območju naše družine imamo straže, ki s plašilnimi raketami odganjajo in preusmerjajo jate. Brez tega bi bila vsakoletna vlaganja v vode brez učinkov,« pove Kuzma.
Med lovno sezono so omejili število dnevnih dovolilnic, ena stane 57 evrov, na deset. Zapovedali so, da lahko krapar v enem dnevu zmeče ali zvozi na jezero do tri kilograme vab. S temi omejitvami so se odpovedali na letni ravni več kot 50 tisoč evrom prihodkov. Njihova ribogojnica v Mali Zaki je ekološko urejena kot mora biti.
Nobena skrivnost pa ni, da se v to alpsko jezero, ki z milijoni digitalnih fotografij štrli iz vseh družbenih omrežij, stekajo tudi fekalije, da natega rešuje jezero, obremenjuje pa Savo. Ve se, da gnojenje in še kaj okrog jezerske sklede ni v prid zdravja biseru.
Vodenje, predsedovanje RD Bled je pred dvema letoma prevzel dr. Gorazd Pretnar. Avtoriteta na področju ekologije. Se bo njegov vpliv dotaknil tudi Blejskih odločevalcev?

3 KOMENTARJI

  1. Bavarci, škofija Freising so vecstoletno povezani s skofjeloskim gospostvom. Ne z Bledom. Tudi z brižinskimi spomeniki in prej prvim pokristjanjenjem karantanskih knezov. Ampak briksenski škofi, že za cesarja Otona II pomemben škofijski sedež, ki jim prav on z listino podeli Bled, so pa Tirolci oz danes Južni Tirolci ( Alto Adige).

  2. V blejskem jezeru, kar opažam, veliko sem tam, plavajoc in z brega, je sicer zadnja leta opazno več velikih rib, to pomeni krapov in somov. Ne vem, koliko sodijo v alpsko jezero eni in drugi in v to taki količini. Dvomim da bi bili po naravi tako prisotni. Ampak ribe so drugotnega pomena in posledica, problem je v stihijskem razbohotenju ribištva na jezeru, kakršnega v svojem življenju ne pomnim.

    Očitno je to precejšen biznis, neka številka je omenjena tudi v članku. Ampak za moje pojme vec kot vprašljiv biznis. Blejsko jezero ima vrednost in to neprecenljivo vrednost kot alpski biser ( nas največji pesnik, ki ni bil ne kicast, ne patetik, ga je poimenoval “podoba raja”), ne kot panonska mlaka. No, v članku pa berem, da je ribiško društvo Bled vodil prav priseljeni Panonec.

    Blejsko jezero po naravi zal nagiba k eutrofikaciji. Ni edino. Ampak če želimo, da ostane alpski biser, morajo človeški posegi delovati kontra evtrofikaciji, ne z dodatnim pospeševanjem. Torej nikakršnih kanalizacijskih odplak v jezeru, nikakršnega gnojenja travnikov ob pritokih, omejevanje prostega kopanja okoli jezera s tem, da kopalci uporabljajo toalete, ne prostega uriniranja v vodo.

    Članek piše, da vsak ribic lahko odvrže “samo” 3 kg organskih vab dnevno v jezero. Češ kakšna ekonomska škoda za ribiško družino. Moje stališče je povsem obratno – kriminal je uničevanje jezera z metanjem kilogramov in kilogramov organskih snovi vanj. Upam na znano ekološko zavest dr. Pretnarja, da bo deloval v smeri varovanja jezera in ne za to, da bi vsakem kubičnem metru vode prelepega jezera, enega od dveh, ki jih imamo, plaval 20 kilogramski krap.

    Se nekaj. Bled je nekoč imel svoji podobi ustrezne goste. S stilom in omiko. Pred drugo vojno je tu preživljala poletja kraljevska družina in dobršen diplomatskega zbora, akreditiranega v tedanji kraljevini. Saj je prav, da je lepota odprta za vse ljudi, samo naj se “plebejci” v njej tudi primerno vedejo in plemenitijo. Tudi s tem, da država, lokalne oblasti in redarstvo uvedejo malemu biseru, potrebnemu varovanja, primeren red, s sankcijami za neupoštevanje vred.

    Tudi ti ribiči, seveda ne le oni, s svojo prisotnostjo ob jezeru često ne kažejo primernega odnosa in kulture. In po mojem jih je preveč. Celo poletje od zore do mraka zasedejo skoraj vse najlepše senčne kotičke okoli jezera, zlasti v prelepem parku pod vilo Bled in proti Zaki. Nastavijo po 3, 4 ribiške palice in okoli postavijo pogosto prava sotorisca. Kot cigani. Ali sultanova vojska. In potem piksne piva. Zmetano in umazano.

    Takšna podoba in takšno obnašanje za moje pojme ne sodi na obalo blejskega jezera. Kvari tudi estetski užitek mnogih, predvsem sprehajalcev. Ali pa gostov elitnega hotela. Saj imajo Savo, ribenska zajetja, druge vodotoke. Zakaj ne grejo tja v divjino, če jim je všeč tak divjaski stil?!