Odločitev ustavnega sodišča, da dovoli referendum o družinskem zakoniku, je povsem pričakovano spravila v delirij precejšen del javnosti, seveda tiste, ki je potihem pričakovala, da bodo ustavni sodniki preprečili referendum o »človekovih pravicah«. Nekaj podobnega se je zgodilo pred časom z odločbo glede odloka ljubljanskega mestnega sveta o Titovi ulici, saj je ustavno sodišče ta odlok razveljavilo. Referendum o družinskem zakoniku torej bo, očitno pa je, da so nekateri najbolj zvesti zagovorniki družinskega zakonika povsem izgubili kompas in začeli napihovati predvsem vlogo katoliške Cerkve.
Prvi primer: odhajajoči minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je v odzivu na odločitev ustavnih sodnikov govoril o nekakšni »kulturni blokadi s strani Cerkve«. Kaj je imel v mislih s tem, očitno samo on. No, če je to »kulturno blokado« postavil v vrsto skupaj z blokado, ki naj bi jo izvajali sindikati (zanimivo, pri interventnem zakonu teh blokad ni bilo), potem je jasno: katoliška Cerkev naj bi, tako kot vedno, zavirala razvoj in svoje nazadnjaštvo pokazala tudi v primeru družinskega zakonika. Na ta način naj bi blokirala kar celo državo (sic!).
Drugi primer: poslanka SD Andreja Črnak Meglič je hitrost pri zbiranju podpisov povezala z vlogo katoliške Cerkve. Po njenih besedah je namreč dejstvo, da določen del prebivalstva sprejema kanonsko pravo. Človek se lahko vpraša, kaj ima zdaj kanonsko pravo zveze z vsem tem.
………
Zagovorniki družinskega zakonika se namreč očitno bojijo, da bi na referendumu večina udeležencev zavrnila družinski zakonik – kajpak zaradi vpliva Cerkve. Jasno pa je, da bi s strašenjem pred Cerkvijo lahko obrnili trend in sicer, da bi slovenska družba predvsem zaradi proticerkvenih resentimentov dala prav zagovornikom družinskega zakonika. Skratka: da bi se tudi na tem referendumu, podobno kot na zadnjih volitvah, znova odločali na podlagi čustev in ne razumskega premisleka.
Več: Demokracija
