Čudaška zlata malina za Slovenijo

21
Dva kitajska nagrajenca sta že od februarja pogrešana, večina ostalih je krajši ali daljši čas prebila za rešetkami. Kot mi je znano, slovenski lavreat ni delil njihove usode.

Na predvečer godu svetega Florijana, ki ga je Ivan Cankar naredil za neuradnega patrona slovenskih dežel, je odjeknila vest, da je med prejemniki priznanja ugledne nemške radijske postaje Deutsche Welle za svobodo govora tudi slovenski novinar.

Človek se razveseli, a …

Seveda se človek nekako samoumevno razveseli vsakega križca, ki ga kje na tujem pripnejo kakemu njegovemu sorojaku. Posebej, če je to na Nemškem, kjer menda dobro vedo, kako se rečem streže. In še posebej, če gre za Deutsche Welle, ki jo ima nekje v malih možganih shranjeno kot precej zaslužno za spodjedanje komunističnih režimov v srednji in vzhodni Evropi v minulem stoletju. Za nameček je ta postaja precej povezana z obema glavnima nemškima cerkvama. Njen sedanji šef je celo svetovalec nemške škofovske konference za medijska vprašanja.

Ampak ob vseh spodbudnih kazalcih se potem oglasi običajna šentflorjanska favšija, kaj pa drugega. In neljubi pomisleki ob ugotovitvi, da je tovrstno priznanje za nagrajenega novinarja ali novinarko res velika čast, za njegovo državo pa je bolj podobno zlati malini, ne oskarju. In tu sta se nagrajenec in z njim država Slovenija znašla v nadvse lepi družbi. Priznanje so si namreč med drugim prislužili še predstavniki in predstavnice sedme sile iz Turčije, Kambodže, Irana, s Kitajske, iz Ugande in Zimbabveja ter seveda iz obveznih Belorusije in Venezuele.

Res v pravi družbi?

Naslednji pomislek se porodi ob pogledu na usode srečnih nesrečnikov, ki so se borili za svobodo govora. Dva kitajska nagrajenca sta že od februarja pogrešana, večina ostalih je krajši ali daljši čas prebila za rešetkami. Kot mi je znano, slovenski lavreat ni delil njihove usode.

Seveda pa priznam, da njegovega udejstvovanja ne poznam prav dobro. A iz tistega, kar vem, se mi zdi, da je subjektivno dojemanje položaja pri njem in še marsikom v Sloveniji takšno, da se brez težav postavijo ob bok največjim trpinom med svetovnimi novinarji. Glede na osredotočenost delovanja prejemnika priznanja na en slovenski lik in njegovo delo se namreč zdi, da je zanj že misel, da ta oseba prosto hodi po naših ulicah, enakovredna tednu samice, misel, da ista oseba sedi v parlamentu, enakovredna vsakdanjemu pretepanju z gumijevko, žalostna ugotovitev, da je isti človek trenutno predsednik vlade, pa je za novinarja verjetno enakovredna čakanju na usmrtitev na električnem stolu. Očitno so bili njegovi predlagatelji pri ponazarjanju njegovih bolečin dovolj prepričljivi, da so se pri Deutsche Welle odločili te bolečine ublažiti vsaj s skromnim priznanjem.

Ob koncu bi nekoliko samovšečno dodal še eno misel. Skoraj všeč mi je, da se večkrat potrjuje moje občasno trobljenje o tem, da se na zahodnoevropske konservativce ni mogoče opirati enako kot pred dvajsetimi, kaj šele tridesetimi leti. Med njihovim dojemanjem in dojemanjem somišljenikov na vzhodu celine je zazeval prepad. In zdi se, da se je vse večji strah pred domnevnimi atavističnimi divjaki z vzhoda zajedel vse tja do konservativnih (in tudi katoliških) vrhov v bogatejšem delu Evrope.  Tako se je ponovno, kot že okoli leta 1990, a v drugih logih kot takrat, odprl prostor za tiste, ki bodo s priseganjem na tako imenovano naprednost lahko zameglili dejanska razmerja v nekdanjem socialističnem bloku. In o tem se bo potrebno pogovoriti.

21 KOMENTARJI

  1. Prav imate, če tovariš Zgaga tako trpi, ker je Janša predsednik vlade, so mu morali nekaj dati. Za tolažbo. Toda pri nas je več takšnih, ki zaradi tega trpijo. Tudi na RTVS trpijo, saj ne morejo sprejeti nič drugega kot to, kar je povedal tovariš Stane Dolanc. Zato bi Deutsche Welle slovenskim trpinom morala podeliti skupinsko nagrado. Da bi bili vsi potolaženi.

    Tako potolaženi bi nas morda odrešili svojih frustracij, laži in manipulacij.

  2. V Nemčiji očitno nekateri spregledajo bistvo, ki je:

    – da je slovenska skrajna levica proti Evropi in človekovim pravicam in svoboščinam sodržavljanov
    – da je slovenska desnica za Evropo in za človekove pravice svoboščinam sodržavljanov

    Je pa škoda, da to ne znamo argumentirati in dokazati, ampak se le zadovoljimo s pristopom rekla kazala.

  3. Odločilna okoliščina se zanemarja:

    Če nekdo od zunaj preverja vsebino in besednjak levih in desnih medijev, dobi napačno sliko, saj je besednjak TV nova 24 in demokracije pogosto skrajen, nedostojanstven.

    Škoda, ker j sicer njihov namen oziroma vsebina kritike za slovensko skupnost pomembna, če hočemo graditi vrednotno slovensko skupnost.

    Nujna je majhna sprememba, ki pa ima velik pomen.

    • Ojej, Svitase, da je besednjak TVnova 24 in Demokracije (verjetno ste mislili na revijo) pogosto skrajen, nedostojanstven? Kdo vam je pa to natvezil? Kje ste to ujeli? Oboje skrbno spremljam, pa niti približno ne ugotavljam tega. So na Nova TV komu skakali v besedo, mu ne dopustili odgovora, mu rezali nagovore državljanom?

  4. Za levico je bilo vedno značilno, da je pazila na lep besednjak – lepo fasado. Za njo pa je bilo marsikaj zelo hudega, nečloveškega, nepravičnega.

  5. To nagrado Zgagi so sforsirali slovenske gore listi. Ce bi bili konservativno usmerjeni ljudje pri Deutsche Welle objektivno informirani, se taka neumnost ne bi mogla zgoditi. Vprasanje kdo so ti, ki so sforsirali Zgago in zmanipulirali Nemce. Vsekakor se katoliski in konzervativni del slovenskega politikumu lahko vprasa, odkod taka komunikacijska insuficienca v odnosu do sveta, konkretno Nemcije.

    • Nekje berem, da je Fajonova poročena (pa to skriva s priimkom) z nekim novinarjem z DW! Tako da ni težko ugotoviti kdo je “priporočal” Zgago.

      • O, nekdo pa zdaj bere in citira Nova24TV. 😉 Tudi jaz jih vcasih nisem redno spremljal. A vidim, da marsikatero relevantno informacijo lahko zasledim le pri njih, posebej odkar se je Reporter cudno zasukal.

      • Samo v vednost, tisti novinar iz DW je že bivši mož, sedaj ji posteljo greje bivši minister Prašiček.

  6. Sicer pa: a je slovenska veleposlanica v Berlinu se vedno Marta Kos? Ona je, tako kot njen brat, z vsemi zavbami namazana, zmozna marsicesa.

  7. Mislim, da je problem tudi, da imajo slovenski levi novinarji veliko vec stikov s kolegi v inozemstvu od desnih. In da se v tek stikih kazejo veliko bolj siroki, zmerni, celo protikomunisticni, kot pisejo oz urednikujejo doma. Doma pa zagrizeno, seve v cigav prid ( leva kontinuiteta, anarholiberalizem) in proti komu ( Jansi, konzervativcem, Cerkvi).

  8. Kaj pa če so hoteli pri DW sporočiti, da naj politiki, sploh pa predsednik vlade, ne napadajo novinarjev na twitterju, naj ne izvajajo pritiskov in jih pustijo opravljati njihovo delo, četudi nam niso všeč.
    Ah, ne, levičarji, komunisti, banditi, anarhisti, …

    • Torej je v redu, če družbeno politični delavci doma in po svetu širijo laži, manipulirajo, se kažejo nepristranske itd.? Saj opravljajo samo svoje delo? Jurišni oddelki na RTVS opravljajo samo svoje delo? Vi to mislite resno?

      Opravljati novinarsko delo pomeni, delati skladno s priporočili BBC-ja. Vse drugo so politične agitacije. Je novinarsko delo, da RTVS določa, kdo sme s kom v koalicijo? Ali ne živite v tej deželi ali pa ste slep.

    • Ne vem, zakaj bi bili novinarji nedotakljivi. Vsak imamo pravico biti kriticen do javne besede, tudi novinarjeve. Nekateri politiki, izzvani, udarijo nazaj. Trump recimo pogosteje in odlocneje kot Jansa. Nekateri zahodni politiki celo odidejo iz studia, ce se jim zdijo novinarjeve besede nesramne ali zlonamerne. Ne vem zakaj, ampak se mi zdi, da novinarji vse manj locijo med argumentirano, a vljudno kriticnostjo in nesramno popadljivostjo in bombasticnostjo. Kot da bi bilo umanjkanje omikane diskusije vrednota. Da o pristranosti in dvojnih merilih pri nas ne govorimo. Protiargumentov ne pustijo niti predstaviti.

  9. No, bo kdo sporočil odgovornim na DW, da je Zgaga navaden izmeček slovenskega naroda, primeren le še za psihiatrijo.

Comments are closed.