
Župnija svetega Štefana v Štepanji vasi tradicionalno, dan po božiču – na štefanovo – praznuje župnijski praznik skupaj s konjeniki iz Konjeniškega društva Sostro in ljubitelji konj iz okoliških vasi, ki pripeljejo k blagoslovu svoje ljubljence – konje.
Letos je bogoslužje ob somaševanju domačega župnika brata Staneta Beštra in kaplana Mateja Štravsa, vodil brat Štefan Kožuh, generalni vikar kapucinskega reda. V pridigi se je dotaknil človekovega pristanka na Luni 20. julija 1969 in znamenitega stavka Neila Armstronga: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.” Poudaril je človekovo željo po “iti dlje in globlje proti neznanemu”. In ker od takrat ljudje nismo odnehali, odkrivamo več in več, a z večanjem našega znanja o vesolju, le-to postaja še večje. Primerjal ga je še z drugo “ekspedicijo” – z božično skrivnostjo, ko je Bog v podobi Jezusa Kristusa stopil v ta naš svet in ostal z nami na vseh naših poteh. Korak, ki je neskončno večji in neskončno bolj pomenljiv od Armstrongovega.
V pridigi se je seveda dotaknil tudi prvega mučenca Cerkve svetega Štefana, ki so ga kamenjali do smrti in preden je fant izdihnil, je takole odpustil svojim rabljem: “Gospod, ne prištevaj jim tega greha!”. Apd 7, 60 V pogledu Štefana ni bilo sovraštva, pač pa odpuščanje. In to spreminja svet – počasi. Trpljenje svetega Štefana je br. Štefan Kožuh primerjal s trpljenjem in mučeništvom kristjanov v Siriji, ki jim vzamejo vse: premoženje, možnost za bivanje, tudi življenje, a se ne odtegnejo od Gospoda – in ne sovražijo (navedel je primer zdravnice in njene družine iz Sirije).
Po bogoslužju je brat Štefan blagoslovil sol in vodo, konje, drugo živino in tudi jeklene konjičke.
Foto: Aleš Čerin
Morda kdo ve, kako dolga je že tradicija blagoslova konj po božiču?
Če nisi pozoren na bloke v ozadju, delujejo fotografije kot nekje daleč z gorenjskega podeželja. Pa je Štepanja vas, podobno kot Šiška, danes skoraj sredi mesta. Sam sem najprej pomislil na Štefanjo goro pod Krvavcem.
Sama obiskujem pokopališče ob tej cerkvi pa tudi sicer,
zelo dobro se spominjam, ko so nam gospe še vozile mleko s tricikli iz Štepanje vasi.
Ja čas res hitri beži, tako, da je treba izkoristit vsak dan …
Comments are closed.