Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovali se bodo božji sinovi, 2. del

7

Ko danes opazujem domača in svetovna dogajanja, spoznavam, kako je bil naš bivši predsednik pred časom in je vnašal svežino in drugačnost od običajne preračunljivosti in političnega skrivanja – potiskanja težav pod preprogo. Pri tem ne mislim na ekonomska vprašanja, ki so mu kot doktorju ekonomije zagotovo bila blizu, ampak na temeljna človeška vprašanja, vprašanja obstoja človeka in naroda. Spominjam, se nekaj dejanj, kjer se je pogumno in celostno zastavil brez kakršnih koli zadržkov in želje po samouveljavitvi ali doseganju politične nesmrtnosti.

Kosovo. Bil je prvi tuji državnik, ki je odšel nenapovedano in brez posebnih vnaprej dogovorjenih stališč in protokolov na “pregreto Kosovo”, kjer se je srečal z obema sprtima stranema. Želel si je sam ustvariti svoje mnenje in prisluhniti ljudem, zato se je srečal s tamkajšnjimi ljudmi, ki so bili v povsem nedefiniranem političnem in ekonomskem okolju. Spomnim se, da je predstavnik “okupirane” Srbske pravoslavne cerkve v Gračanici na Kosovu, dejal, da je bil to edini vidni politični obisk v njihovem samostanu, ki se je zanimal za dejanske razmere. Na teh spoznanjih je kmalu za tem, tudi prvi pripravil konkretna izhodišča za politično rešitev nastalega pat položaja. Temu so sprva nasprotovali predvsem različni politični oblastniki in interesne skupine. Kaj kmalu pa se je izkazalo, da predlogi temeljijo na realnosti stanja in da kolikor se želi uresničiti kakršnakoli politična rešitev, da je te predloge smiselno upoštevati. Kmalu za tem je to vlogo prevzel Martti Ahtisaari – finski pogajalski posrednik, imenovan s strani EU. Na poseben način mu je Janez Drnovšek olajšal pot in pokazal smer reševanja.

Obiski v Boliviji, Indiji in drugod. Priznam, da mi je bilo takratno dopisovanje in obiskovanje Janeza Drnovška z nekaterimi daljnimi voditelji precej nenavadno, pa ne zgolj z Dalaj Lamo, s katerim je imel očitno zelo osebne in duhovne kontakte, ampak tudi z drugimi novo pečenimi in še neznanimi voditelji, kot je bil na primer bolivijski voditelj Evo Morales. Šele nedavno sem spoznal, zakaj se je zavzemal in kaj je ta demokratično novo izvoljeni indijanec prinesel v nam oddaljeno Bolivijo. Odkrito prizadevanje za blaginjo svojega naroda, ki želi, da tam živeči ljudje deležijo od bogatstva svoje dežele, da se preneha z izkoriščanjem ljudi in bogastva s strani majhnega premožnega sloja, ki ga vrsto let podpira bližnja velesila. Evo Morales svoje prepričanje utemeljuje na naravnem zakonu za vse ljudi in kljub svoji predsedniški vlogi ne izvaja maščevanja ali nasilnega prevratništva na račun premožnih, temveč se vztrajno prizadeva za postopno normalizacijo družbe. Janez Drnovšek je Bolivijskemu narodu in Evu Moralesu vnesel žarek mednarodnega oz. evropskega upanja, ko ga je kot edini predsednik obiskal ob nekem pomembnem državniškemu dogodku. Tudi takrat se se je nad tem, del domače politike in medijev spotikal in zgražal. Spomnimo se tudi očitkov in obsodb na račun potratnosti in nekoristnosti njegovih potovanj, tudi z utemeljitvami, da je Urad predsednika prekoračil finančne zmožnosti, ker je poleg Bolivije, nerazumno obiskal še druge daljnje dežele kot je Indija ipd.

Kot finančnik, tudi spoznavam, kako so bili ti obiski vizionarski in bi lahko postal temelj za najboljše državne naložbe in odnose. Po teh dogodkih sem sodeloval v nekaterih gospodarskih delegacijah, ki so spremljale predsedniške obiske; na primer v Libiji, Rusiji, Katarju, Kuwaitu ipd. in razumem, da politika želi odpirati vrata poslu in poslovnežem in da jih toliko raje odpira, če ima od tega politično korist. Politična podpora in odobravanje Janezu Drnovšku bi verjetno takrat takšnemu razmišljanju bolj škodovala kot koristila, vendar je dejstvo, da se danes svet že zelo spreminja. Pa ne zaradi dobrih želja in zrelosti državnikov ampak zgolj, kar ozek brezmejni interes in pohlep prestopa rob naravno dopustnega. Danes je že dejstvo, da Latinska Amerika doživlja svoj ekonomski in socialni preporod, da so države kot so Bolivija, Brazilija, Venezuela idr. z omejevanjem cenenega odtekanja energetskih in drugih bogastev zgolj v ZDA in tujino iz leta v leto bolj premožne in da jih svetovna finančna kriza ni prizadela – nasprotno njihov plačilno bilančni presežek se krepi in znatno vpliva na njihovo povečano neodvisnost. Na drugi strani sveta je očiten še večji razcvet, ki ga doživlja Indija, ki poleg Kitajske postaja vodilna svetovna sila, ki si je nobena druga država ne more več podrediti.

Romi na Dolenjskem. Ne glede na visoko zastavljene globalne cilje ne moremo spregledati, da je bil Janez Drnovšek dojemljiv tudi za domače krivice ki so jih bili deležni “majhni ljudje”. Ne želim pogrevati spolitizirano in nerešeno vprašanje Romov na Dolenjskem, ki je takrat kulminiralo s kriminalnimi dejanji in odpiranjem novih ran med tamkajšnjim prebivalstvom, a je očitno dejstvo, da takratni predsednik ni deloval kabinetsko ali odrival problematike pod birokratsko preprogo. Zelo hitro se je odzval na goreče nasprotovanje in se osebno zastavil v bran v tistem trenutku objektivno šibkejšega in zato požel ne malo trpkih kritik. Spomnimo se, da je s tem tudi prislil izvršno oblast, da je našla in se trudila za neko trajnejšo rešitev dolenjskih Romov.

Zaključek. Z malo zgodovinskega in splošnega občutka se lahko vprašamo, kako se lahko določen narod ali osebnost uveljavi in tudi obstane. To vprašanje se mi zdi pomembno in potreben razlog, da se spomnimo vloge in pomena Janeza Drnovška. Po drugi strani pa, da se prizadevamo, da ne sledimo in podpiramo politik, ki se ne zavzemajo za spoštovanje naravnih zakonitosti – to je zakona Življenja in Resnice.

Foto: Wikipedia

7 KOMENTARJI

  1. Ja, bilo bi super če bi Drnovšek kaj naredil tudi doma…Tu pa je njegov dosje vse prej kot lep !
    Vse tajkunizacije Slovenije so se dogajale že v njegovem času, takrat se je demokracija omejila na samo eno demokracijo LDS-ovo, Zgodba o uspehu slamnatih mož pa je zacvetela…Zakonodajo so pisali “naši”, povsod so bili samo naši, RTV je bil grozen, kupoval je poslance, mediji so bili grozljivi….Trgovalo se je z orožjem ( pa ne Janša !!!), prodajalo tujim firmam- Lek ipd, “naši” so postajali lastniki….Vsemogoči PIDI in DU so kupovali certifikate, afere so se pometale por preprogo, SDK je bil ukinjen, zavlačevalo se je z denacionalizacijo na vse pretege, skrivalo vojne zločine, vse tako da se ne bi nič spremenilo, vse se je vračalo na leta pred osamosvojitvijo ( prevlada rdečih), sramotno je odstranil Janšo v udbaški aferi…..Uvažalo se jer na veliko, kmetje so zmanjševali njive….
    Da ne bom govoril kakšna barabija je bil njegov nastop na Dolenjskem !! In kako je Drni soliral pod Janševo vlado, zapravljal, hodil po svetu, doma pa se šel neke svoje projekte…
    Za Kosovo pa je podpisal tudi tajni uradni list…za konc taborišča !!!
    Ima pa Drnovšek precej zaslug za umik vojske iz SLO leta 91. Seveda pa se nikdar ne bo reklo, koliko zaslug imata škofa Perko in Šuštar !

  2. Kakšen socialističen članek pa je to?

    Morales je socialist in zaradi njega reveži nimajo nič.

    Poleg tega Venezueli ne gre tako dobro, kot praviš, ampak je po zaslugi skrajneža Chaveza vedno slabše – kljub nafti.

  3. Drnovšku je pač uspelo to za kar si vsi prizadevajo. To pa je pri ljudeh ustvariti OBČUTEK TOPLINE. Oh, on ni več kot drugi politiki, on je razsvetlejen. Z razsvetljensko hitrostjo (s Falconom) obiskuje neke guruje in pridiga Slovencem, ki jim dnevno cigani kradejo, jih napadajo,..kako so nestrpni. Pa kaj pol, če ti cigani vsako leto mečejo železo po njivi, da si vedno uničuješ priključek, pa kaj, če ti vsako leto pokradejo polovico pridelka, pa kaj, če te, če jim ne pustiš premlatijo, da greš v bolnico( ali mislite, da se je upor zgodil zastonj????). Pa ne samo to, on je ekološko ozaveščen, ima tako lepega psa in za povrh vsega uporablja nakupovalno vrečko za večkratno uporabo. On je pravi homo malomeščanus, naš vzor. Vzor človeka množice.

  4. ZA dr, DRNOVŠKA so zanimivo njegovi dejali , da se mu je proti izteku

    življenja pletlo, mešalo itd.. S tako nepošteno kritiko ga ni zmerjal

    nihče na desnici ! Seveda je bilo njegovo ravnanje drugačno , bolj

    nenavadno od prej, kot se to dogaja s slehernikom, ki doume svojo

    minljivost !

  5. KAKTUS; kritika ni bila nepoštena, ker je temeljila na resnici.,

    Mogoče je bila nenavdna, ker se je prinas smelo komunistične in postkomunistične politike le hvaliti.

    Konec koncev pa je Drnovšek hotel biti do smrti politik, zato se ga kot politka tudi po smrti sme ocenjevati

  6. “Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovali se bodo božji sinovi.” Tole je odlomek iz blagrov, ki je del Govora na gori. Problem je v tem, da je Govor na gori čista Postava, sicer se razlikuje od starozavezne Postave, a je še vedno Postava. Postava pa nam ne jamči odpuščanja, ampak je vzgojiteljica, ki vodi h Kristusu. Postava pravi: “Naredi!” evangelij npravi: “Narejeno!”
    Verz je torej postavljen v popolnoma napačen kontekst.

  7. Gospod Drnovšek je bil zvit tič. Odlično je znal držati v vajeti razne sokole v lastni stranki in opozarjati nasprotnike, da jih lahko vedno izpusti na prostost. Ko ga je bolezen dajala se je “spremenil” (težko bi rekel spreobrnil). Nehal je hoditi v Davos, kamor je vedno zelo pompozno zahajal, šel se je človekoljuba, čeprav je zaradi njega ogromno delavcev ostalo na cesti in pravičnika, čeprav se je prihvatizacija začela prav pod njegovo vladavino. In nikoli ni rekel, da je bilo v njegovi preteklosti kaj narobe.
    Rad je šel k ciganom in nas poučeval o humanizmu, a človeka, ki so ga isti ljudje s kolom lopnili po glavi ni šel obiskat v bolnišnico. Govoril je o miru in spravi, a nikoli se ni distanciral od partijske poti… Torej humanizem in mir smo mi, ostali pa ste…
    Zato je zame pokojni predsednik pač pokojni predsednik. Iz njega delati nekakšnega buda pa je, po mojem mnenju, prazna slama.

Comments are closed.