Črna življenja štejejo, gospod Batagelj, odpravite diskriminacijo črne človeške ribice!

14
Spoštovani gospod Batagelj, svetujem vam, da razmere v Postojnski jami nemudoma uravnate po smernicah svetovne levice, ne pa da čakate na dekret vzhajajoče leve zvezde Tanje Fajon. Ko bo ona, ki je sicer na plačilnem seznamu v Bruslju, politično pa mešetari v Sloveniji in proti Sloveniji, na sončni strani Alp kričala med drugim tudi »black lives matter«, utegne biti prepozno.

Spoštovani gospod Marjan Batagelj, z javnim pismom se obračam na vas, predsednika upravnega odbora in približno tričetrtinskega delničarja Postojnske jame ter priznanega podjetnika. Ker ste znani po tem, da vidite dlje od današnjega trenutka in od prstov iztegnjene roke, verjamem, da boste pismo spoznali za dobronamerno in upoštevali v njem zapisana dejstva.

Tudi življenja črnih proteusov štejejo

Po svetu kroži zastrašujoč slogan (bojni klic, po Verbincu) »Black lives matter« – vi pa, kot da se nič ne dogaja in se vas to ne tiče. Četudi ste se pritajili, niste nič manj krivi in ogroženi, ne vi ne Postojnska jama. V čem je problem? V svetovno znani kraški jami namenjate pretirano skrb »beli« človeški ribici (znanstveno ime Proteus anguinus, po domače tudi močeril), ne menite se pa za »črno« človeško ribico (znanstveno ime Proteus anguinus parkelj, po domače tudi črni močeril). Naj vam bo jasno: tudi in predvsem življenja črnih človeških ribic štejejo!

Beseda parkelj ni primerna za tovrstno poimenovanje

Pred zoologi in zgodovinarji je težko in zanimivo vprašanje, in sicer kdaj so kruti in genocidni Notranjci izgnali črnega močerila v Vojno krajino. Njegovo življenjsko okolje je tako danes le v podzemlju in izviru rečice Dobličice pri Črnomlju. Dolga stoletja so tekla, v katerih je bil črni močeril povsem neznan. Odkrili so ga šele leta 1986 in prof. dr. Boris Sket ga je leta 1994 znanstveno poimenoval parkelj. Poimenovanje se je po četrt stoletja izkazalo za popolnoma neprimerno, kajti parkelj ima negativno konotacijo. Še več, parkelj je spremljevalec sv. Miklavža, vzet iz katoliškega izrazoslovja, zato je moteč za novopoganske Slovence in imigrante. Ker je pismo javno, se v njem obračam tudi na akademika, gospoda Borisa Sketa, ki naj v znanstvenih krogih doseže čimprejšnjo odpravo žaljivega poimenovanja črnega močerila, ker danes le še črna življenja štejejo.

Valvasor človeška ribice nit opazil ni

Valvasor, ki je bil natančen in oster opazovalec, v Postojnski jami ni opazil ne bele ne črne človeške ribice. Šele okroglih sto let po Valvasorjevem ogledu jame so leta 1768 odkrili belo človeško ribico, o črni pa iz tistega časa ni nobenih poročil. Ali je sploh ni bilo v Postojnski jami ali črna življenja tedaj še niso štela? Dovolim si špekulirati o tem, da se je genocid nad črno človeško ribico v Postojnski jami po vsej verjetnosti zgodil leta 1857, tik preden sta v podzemni svet vstopila njih cesarost Franc Jožef in Sisi (Elizabeta Bavarska), kronani glavi belopoltih rasistov.

Kapniki, črni zaradi eksplozije in požara aprila 1944, tudi štejejo

Zgodovina se ponavlja kot farsa. Utegne se ponoviti tudi v Postojnski jami. Vsak zaveden Slovenec ve, da so prav v Postojnski jami v teroristično-diverzantski akciji naši fantje konec aprila 1944 zadali odločilen udarec nacionalsocialističnemu okupatorju in pripomogli k bližajočemu se koncu druge svetovne vojne ter k zmagi komunistično socialistične revolucije. Profesorja Jože Pirjevec in Božo Repe, popravita me, prosim, če so me patriotska čustva zanesla in morda nekoliko pretiravam. Vhodni del jame, v katerem je ves teden gorelo, je za vedno uničen. Občina Postojna bo, kot se je bati, na veke imela na dan požiga 23. aprila občinski praznik. Dragi Postojnčani, upam, da se zlasti na ta dan zgražate nad barbarstvom Talibanov, ki so v Afganistanu porušili kip Bude, in islamskimi teroristi, ki so v Siriji porušili Palmiro. Ko cilj posvečuje sredstva, ne postanejo žrtve skrajnežev samo ljudje, ampak tudi mojstrovine nevernikov in narave. Črni kapniki štejejo!

Rezervni scenarij: vijoličasta človeška ribica

Gospod Batagelj, Postojnska jama bo spet gorela, če ne boste poskrbeli za odpravo diskriminacije črne človeške ribice! Predlagam, da v novem podzemnem akvariju na tri leta izmenjujete bele in črne človeške ribice. Upam, da pri tem ne boste imeli težav z ljubljansko Filozofsko fakulteto zaradi plagiata pri uresničevanju enakopravnosti; tam namreč na tri leta profesorice izmenjujejo (za zdaj samo) slovnični spol. Ker imate velik vpliv v občini, občinske žene in može prepričajte tudi o potrebnosti spremembe občinskega grba. Po vzoru Škofje Loke, ki ima v grbu zamorca, bi moral biti v postojnskem grbu črn proteus. Razmisliti bi bilo dobro tudi o rezervnem scenariju, po katerem bi izbrali za grb lilasto človeško ribico, kot so že pred leti vizionarsko storili s kravo na čokoladi Milka: ni ne bele ne črne rase, ampak lila.

Vrstni red dogodkov v zvezi s Postojnsko jamo še ne more biti znan

Spoštovani gospod Batagelj, svetujem vam, da razmere v Postojnski jami nemudoma uravnate po smernicah svetovne levice, ne pa da čakate na dekret vzhajajoče leve zvezde Tanje Fajon. Ko bo ona, ki je sicer na plačilnem seznamu v Bruslju, politično pa mešetari v Sloveniji in proti Sloveniji, na sončni strani Alp kričala med drugim tudi »black lives matter«, utegne biti prepozno. Trenutno vrstnega reda dogodkov ob vašem morebitnem usodnem obotavljanju še ne poznamo. Ne vemo, ali bo požaru sledila svobodna komuna Postojnska jama ali bo najprej ustanovitev komune in šele nato požar. Da ne pozabimo, črna življenja štejejo!

Opomba: Gospodu Batagelju se vljudno opravičujem, ker sem si v kozeriji sposodil njegov cenjeni lik.

14 KOMENTARJI

    • Zdravko,
      menim, da članek gospoda Tomelja odlično izpostavi absurdnost slogana “black lives matter”, kajti v resnici štejejo življenja vseh ljudi, ne samo temnopoltih.
      Tak slogan kar kliče po ugovoru. Še sploh zato, ker statistika izpričuje, da največ smrti med temnopoltimi v ZDA (in še kje po svetu, recimo v nekaterih afriških državah) povzročijo temnopolti kriminalci v medsebojnih spopadih.

      Če bi se slogan glasil “black lives matter too”, bi takemu sloganu težko ugovarjali.
      Slogan, ki izpostavlja samo “črna življenja” kot tista, ki štejejo, sporoča nekaj povsem drugega. Med ostalim ta slogan vsem svetlopoltim ljudem podtika vsesplošen rasizem. Nekateri ob tem sloganu govorijo celo o sistemskem rasizmu v ZDA, čeprav je taka trditev lažniva. Če bi v ZDA obstajal sistemski rasizem, Barack Obama nikoli ne bi mogel postati predsednik te svetovne velesile.

      Ne trdim, da rasizem v ZDA ne obstaja, ni pa sistemski. In tudi ne obstaja le rasizem svetlopoltih do temnopoltih, temveč obstaja tudi obraten rasizem, rasizem temnopoltih do svetlopoltih.

      Domnevam, da na lastni koži še niste izkusili rasizma temnopoltih ljudi do svetlopoltih, saj v Sloveniji te priložnosti sploh nimamo.
      Za tako izkušnjo ni potrebno odpotovati v kakšno ameriško mestno četrt z večinsko temnopoltim prebivalstvom. Zadošča pot do Londona v mestne predele, kjer prevladuje temnopolto prebivalstvo. Npr. v četrtih, kjer prevladuje prebivalstvo indijskega porekla, rasizem lahko občutimo v vzvišenem preziru, ki ga nekateri temnopolti ljudje zelo jasno izražajo ob stikih s svetlopoltimi. Seveda ne vsi, a vendar dovolj njih, da to lahko opredelimo kot pojav.

      Meni se zdi v Sloveniji dokaj nesmiselno razglabljati kot avtorica članka na spodnji povezavi.
      Sicer pa – če velja svoboda izražanja, naj velja tako za avtorico spodnjega članka, kot za gospoda Tomelja:

      https://siol.net/trendi/moda-in-lepota/slovenska-revija-si-je-na-naslovnici-privoscila-nedopusten-zapis-528379

      • Se pravi, če velja svoboda izražanja, lahko vsi vrtijo jezike, kakor se komu zdi. Z vami vred?!

        • Zdravko,
          v Ustavi RS je zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Prepovedan pa je sovražni govor, kot ga opredeljuje Ustava RS. Izrecno je prepovedano “vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti”, pri čemer je protiustavno tudi vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. O sovražnem govoru oziroma o svobodi izražanja se je v svojih sodbah opredelilo tudi ESČP.
          Podrobnejše razlage različnih slovenskih pravnikov o teh temah so dostopne na medmrežju.

          Omenjene ustavne določbe načeloma pomenijo, da smemo vsi, z vami vred, povedati, kar mislimo, če s tem ne razpihujemo sovraštva, nestrpnosti in nasilja.

          Vi lahko poveste nekaj, s čimer jaz ne soglašam in jaz lahko povem nekaj, s čimer vi ne soglašate. Oba lahko poveva, oziroma zapiševa, kar misliva pod pogojem, da s svojimi komentarji ne širiva sovražnega govora.

          Osebna užaljenost nekoga še ne pomeni, da so njegovi sogovorniki na drugi strani uporabili sovražni govor. Je pa nekulturno in nevljudno, če žalimo sogovornike 😊

          • Vi res niste sposobni razprave. Vrtite jezik naprej, ni problema.
            Jaz sem izpostavil uredniški problem Časnika, vi pa govorite kakor je da Ustava urednik.
            Branite članek z objavo nekega drugega članka, češ če je to, je lahko tudi to.
            Izražate domneve o drugih, za katere nimate nobene osnove, ampak si jih popolnoma izmišljate z edinim namenom diskreditirati osebo.
            Sklicujete se na Ustavo, čeprav vas nihče ne obtožuje ničesar nepostavnega.

          • Zdravko,
            ne razumem vašega zadnjega komentarja. Mislim, da izražate jezo, ker si drznem komentirati vaše komentarje.

            Najprej ste po svoji navadi navrgli neargumentiran komentar, češ da gre pri članku gospoda Tomelja za neokusno kozerijo, ki je menda po vašem prepričanju avtor ne bi smel niti napisati (niste izpostavili “uredniškega problema”, temveč ste le izrazili svoje mnenje o članku). Nato ste na moj komentar, ki se neposredno nanaša na vsebino članka odgovorili z vprašanjem, ali potemtakem lahko vsak govori, kar hoče, če velja svoboda izražanja.

            Tako na prvo vašo neargumentirano opazko, kot na drugo vprašanje vam popolnoma kulturno odgovarjam. Zato res ne razumem, iz česa izhaja vaš očitek, da vas hočem diskreditirati.
            Če vsak moj ugovor občutite kot osebno diskreditacijo, to ni zaradi vsebine mojih komentarjev.

            Če pa mislite, da nimam pravice napisati svojega mnenja o članku in če nočete, da komentiram pod vašimi komentarji, napišite to naravnost.

            Odločitev o tem, ali komentiram vaše komentarje ali ne, bo še vedno moja, razen če ste na Časniku urednik in mi boste tehnično preprečili komentiranje.

          • Vaš komentar se ne nanaša na vsebino članka ampak na mojo pripombo glede neokusnosti.
            V ničemer ne argumentirate vsebine članka.
            Vaša diskreditacija mene je neposredna, češ samo v London je treba it pa bom doživel vse o rasizmu temnopoltih. Domnevate da nisem bil še nikjer, medtem ko ste vi že vse izkusili. Domnevate kako jaz nisem še izkusil ničesar omembe vrednega. To je vaš argument na moj komentar o neokusnosti napisanega.
            Avtor je že povzročil razkol v uredništvu s člankom o Ani Roš, ki ni niti ena desetinka gnusobe tega članka!
            Ja, vse je zaradi vsebine vaših komentarjev in vaše nesposobnosti diskusije, ki ne seže skozi celofan nekega sočutja in humanosti, v imenu katerega si dovolite osebne izmišljene diskreditacije in prepiranja s slamnatimi možmi.
            Torej, naj za zaključek ponovim, moj komentar je šel na račun neokusnega in neslanega poskusa avtorja, da bi bil duhovit.
            Ali ste sposobni o tem razpravljati? Prosim, vesel bom diskusije in vaših komentarjev. Vsebinskih, seveda!

  1. Clanek je vec kot upravicen. Kulturna levica nas terorizira na nacin, da nekateri tega niti ne opazajo vec in jemljejo za samoumevno, da morajo biti tiho. V ZDA jim podirajo spomenike velikih zgodovinskih osebnosti. Tudi ocetov najstarejse delujoce demokracije na svetu. In se, vecina, ne upa muksniti. Podirajo spomenike velikemu odkritelju Kristofu Kolumbu. Enega navecjih filmov vseh casov V vrtincu distributerji jemljejo iz programa, ces da ni dovolj pravoveren in da ne bo kdo pohujsan z gledanjem taksnih “rasisticnih fasistov” kot sta bila Vivien Leigh in Clark Gable. Belim zenskam na ulici v ZDA neznanci ukazujejo poklekati in se opravicevati za domnevne zlocine belcev nad crnci v preteklosti in to zenske prestraseno, nekatere celo voljno pocnejo. Nekatere bele zenske neznani crnci pretepajo, ne da bi jim kdo priskocil na pomoc ali poklical policijo.

    Se kako je upravicen clanek Andreja Tomelja, Zdravko. Vladavina prava in civilizacijska morala povesta, da so VSA ZIVLJENJA POMEMBNA in da ZAKONI VELJAJO ENAKO ZA VSE!

    Dovolj levega terorja, tudi ideoloskega! Tudi na slovenskih ulicah, tudi s strani globoke drzave, ki se naprej po komunisticnih uzancah zlorablja svoje pristase in namescence v policiji, pravosodju, razne uradnike, npr. informacijske pooblascenke.

    Ne bomo se jim pustili in prodali! Jaz ne. Zahtevam vladavino prava, svobodo misljenja in izrazanja in lojalnost demokraticnim pravilom!

    • In kaj od tega naaslavlja članek? Ničesar. Članek je parodija (kozerija) o nečem kar sploh ni smešno. Ne v osnovnem pomenu, ne v tem kar je iz tega nastalo.
      V čem je torej potreben članek? Tudi vam kot intelektualcu, ali še posebno kot intelektualcu zamerim takšne izpade.
      Povsem demoralizirano, brez smisla za duhovitost. Neumestno in neslano duhovičenje.

      • Vsekakor mnogo bolje in bolj pronicljivo ter duhovito od izdelkov rezimskega Borisa Suligoja v “elitnem” Delu.

  2. Vsekakor mnogo bolje in bolj pronicljivo ter duhovito od izdelkov rezimskega Borisa Suligoja v “elitnem” Delu.

  3. Tudi vi Zdravko niste komentirali članka, ampak ste ga le označili, pripeli ste mu nalepko.
    Ne da bi se v vsebino članka poglobili.
    Če bi se, bi se morda v vsebino poglobili in se vzdržali komentarja.
    Ker kar nakazuje leva politična smer, je pa zares neokusno.

    • Pa še vi! Sem navajen že vaše neskončne želje po prepiranju. Slovenec proti Slovencu, ne rečejo zastonj.
      Namesto, da bi razpravljali o vsebini,se tudi vi poslužujete nekih osebnih izmišljotin, češ kako se nisem poglobil.
      Vi ste se poglobili in nočete povedati kaj ste našli?
      Neokusnost tega kar počne leva stran, nima nič z vsebino članka.
      Neokusnost leve strani je tema zase. Kar počne je obupno.

Comments are closed.